Praksa
VEDANTE

Śri Svami Šivananda

Izdajatelj:

SKUPNOST ZA BOŽANSKO ŽIVLJENJE

P.O. SHIVANANDANAGAR-249 192

Distt. Tehri-Garhwal, Uttarakhand, Himalaja, Indija

www.sivanandaonline.org

V slovenščino prevedel: Rajko Jerama.........................................
 (učitelj joge in meditacije)
( Sedež miru in meditacije Kranj )

Prva izdaja: 1934

Druga izdaja: 2000

Tretja izdaja: 2006

Četrta izdaja: 2011

[ 1.000 izvodov |

©The Divine Life Trust Society

ISBN 81-7052-191-2

ES296

CENA: = 100/-

Izdal Svami Padmanabhananda za

Skupnost za Božansko življenje, Šivanandanagar,
in natisnjeno v tiskarni Yoga-Vedanta Forest Academy Press,

Šivanandanagar, Distt. Tehri-Garhwal, Uttarakhand,

Himalaja, Indija

www.sivanandaonline.org

OM

V SPOMIN

džñānijem

SANAKA-SANANDANA

SANATANA-SANATKUMARA

DAKŠINAMURTHI-DATTATREJA

ŠANKARAČARJA-VASIŠTHA-ŚAKTI

PARAŠARA-VJASA-ŠUKA-GAUDAPADA

GOVINDAPADA - GOSPOD KRIŠNA

ČUDALA-SULABHA-GARGI

MAITREJI-MADALASA

SANATSUDŽATA

ŚRI  SVAMI  ŠIVANANDA

Rojen 8. septembra 1887 v ugledni družini modreca Appajja Dikšitarja in številnih drugih priznanih svetnikov in razumnikov, je bil Śri Svami Šivananda naravno nadarjen za življenje posvečeno študiju in praksi vedante. Pridruženo temu je imel prirojeno željo, da bi služil vsem, in prirojen občutek enotnosti z vsem človeštvom.

Njegova strast do služenja ga je pritegnila k poklicu zdravnika in kmalu se je usmeril tja, kjer je menil, da bo njegovo služenje najbolj potrebno. Malezija ga je poklicala. Pred tem je urejal medicinski bilten in veliko pisal o zdravstvenih problemih. Ugotovil je, da ljudje najbolj potrebujejo pravo znanje: širjenje tega znanja je spoznal za svoje poslanstvo.

To je bila privolitev Boga in njegov blagoslov, da se je zdravnik telesa in duha odpovedal svoji karieri in sprejel življenje odrekanja, da bi se usposobil za dušno oskrbo človeka. Leta 1924 se je naselil v Rišikeshu, kjer je izvajal strogo pokoro in kmalu zasijal kot velik jogi, svetnik, modrec in dživanmukta.

Leta 1932 je Svami Šivananda ustanovil Šivanandašram. In štiri leta kasneje se je rodila Skupnost božanskega življenja. Leta 1948 je bila organizirana Gozdna akademija Joga-Vedanta. Njen cilj in namen sta bila širjenje duhovnega znanja in usposabljanje ljudi glede joge in vedante. Leta 1950 se je Svamidži lotil bliskovite turneje po Indiji in Cejlonu. Leta 1953 je Svamidži sklical "Svetovni parlament religij". Svamidži je avtor več kot 300 knjig in ima učence po vsem svetu, ki pripadajo  vsem narodnostim, religijam in prepričanjem.  Branje Svamidžijeve literature pomeni piti iz vrelca najvišje modrosti. 14. julija, 1963 je Svamidži vstopil v mahasamadhi.

PREDGOVOR

Ne bom pisal obširnega predgovora. Ne želim si ga. Moja knjiga Vadba joge, ki je bila objavljena leta 1929, je prejela zelo topel sprejem. Čudežno je spodbudila na tisoče ljudi, da so se lotili takšne ali drugačne duhovne prakse. Eden od bralcev mi sporoča: "Zame je to druga Gita." Drugi pa doda:  

"Moč in lepota vaše knjige, ki nas tako svobodno nagovori iz srca, je zame zaznamovala epoho na poti. Zaradi nje je vse videti lažje in mogoče. Kaj več si sploh lahko želi Učitelj v takšni knjigi? Naj Bog blagoslovi vas in vašo veliko raso in Indijo." Prejel sem tisoč in eno zahvalno pismo z različnih koncev sveta.

Razumem, da je zelo veliko duš, ki so resnično žejne duhovnega znanja. To me je spodbudilo, da javnosti predstavim še eno knjigo o Vedanti. Ta knjiga vsebuje veliko dragocenih praktičnih navodil. Jasno opisuje številne vrste vedantične sadhane. Vsebuje bistvo Vedante. Za bralce je to njen dober povzetek. Velika večina ljudi nima časa, da bi prebirala različne knjige o Vedanti. Tovrstna knjiga se bo izkazala za stalno spremljevalko, vademecum, žepni priročnik ali navodila za hitro uporabo.

Abstraktne filozofske ideje Vedante so podane v obliki čokoladno oblite stisnjene tablete, da jih bralci lažje vsrkajo. Ne bodo deležni mentalnih “prebavnih motenj”. Različne ilustracije (drištanta), anekdote, zgodbe, primerjave in analogije so obravnavani predmet naredile precej jasnega in zanimivega.

Izraziti moram svojo veliko hvaležnost Njegovi Visokosti Śri Svamiju Atmanandi Sarasvatiju iz Omkar Kutije v Rišikešu in Śri Svamiju Svarupanandi za njuno hitro in prijazno pomoč pri urejanju te knjige.

Nekateri članki iz te knjige so se pojavili v biltenu "The Message". Tu so ponovno natisnjeni z nekaj spremembami in dopolnitvami. Hvaležno se zahvaljujem tudi uredniku, Śri Svamiju Sadananda-džiju.

Ananda Kutir

Rišikeš,

1. april 1934.

UVOD

Vse, kar je, je v resnici Eno. V resnici obstaja samo eno univerzalno bitje, imenovano Brahman ali Paramatman, Najvišji Jaz.  To bitje je popolnoma homogene narave (eka-rasa). To je čista Bit, ali identično temu, čista  inteligenca - (Čaitanja džñāna). Pod slednjo naj ne bi predpostavljali Brahmana kot njeno lastnost, temveč kot njeno  snov (svarupa ali srž). Brahman ni misleče bitje, temveč "Misel" sama. Je popolnoma brez lastnosti. S kakršnimi koli lastnostmi oz. atributi, ki si jih lahko zamislimo, bi ga pravzaprav le zanikali. Vendar če ne obstaja nič drugega kakor eno absolutno preprosta bit, od kod potem ta pojavnost sveta, ki nas obkroža in v katerem tudi sami obstajamo kot posamična bitja? Brahman je povezan z določeno močjo, imenovano maja, zaradi katere se pojavlja ves ta svet.

Nerazsvetljena duša ne more pogledati skozi in onstran maje, ki kakor tančica zakriva njeno pravo naravo. Namesto da bi se prepoznala kot Brahman, se slepo istoveti s svojimi pripadajočimi elementi (upadhi), namišljenimi potomci maje, in tako išče svoj pravi jaz v telesu, čutih in notranjih instrumentih (manas ali  antahkarana, se pravi um kot organ specifičnega dojemanja).

Duša, ki je v resnici čista inteligenca - (čaitanja), neaktivna (niškrija) in neskončna (bhuma), tako v vlogi posrednika in uživalca postane omejena v znanju in moči.  Med tem početjem jo bremenijo zasluge in slabosti, katerih posledice mora nositi ali uživati v vrsti prihodnjih utelešenj.

Oh, kako globoka, neizmerna in čudovita je ta maja, nepojmljiva moč Brahmana! Vsako človeško bitje, čeprav je v svojem bistvu Brahman, kljub temu, da je poučeno, ne dojame resnice "Jaz sem Brahman", ampak se počuti prepričanega, brez ustreznih napotkov, da je sin nekega človeka, pri čemer je čistega Atmana zmotno zamenjal za kombinacijo telesa in čutov itd, kar Atman namreč ni, ampak zgolj zaznano kakor kamen ali lonec. Dejansko te svetovno misleče osebe tavajo v tej bedni samsari, v kateri so vedno znova zavedeni z majo Brahmana samega.

Toda moder človek prek štirih sredstev odrešitve sliši šrutije, razmišlja in meditira o pomenu mahavakje,  aham-Brahma-asmi ali tat-tvam-asi in se sčasoma učvrsti v advaita kaivalja-ništi. Postane dživanmukta in prekorači ocean samsare. Slava jim!  Slavimo takšne dživanmukte. Naj bodo njihovi blagoslovi nad vsemi vami.

OM! OM! OM!

UNIVERZALNA MOLITEV

हे प्रभु आनंद-दाता ज्ञान हमको दीजिये,
शीघ्र सारे दुर्गुणों को दूर हमसे कीजिए ।

लीजिये हमको शरण में, हम सदाचारी बनें,
ब्रह्मचारी धर्म-रक्षक वीर व्रत धारी बनें ।

Hej Prabho Anandadata džñāna hamko dīdžije,

šīghra sare durgunonko dūr hamse kīdžije;

līdžije hamko saranme ham sadačarī banen,

brahmačari dharmarakšak vīravratadhari banen.

O moj Gospod, darovalec blaženosti, daj mi modrost,

brž odstrani vsa moja slaba nagnjenja,

sprejmi me v svoje zavetje, da bom kreposten
in da postanem brahmačari;

zaščitnik vrlin in spoštovalec zaobljube celibata.

SAT GURU STOTRA

त्वमेव माता च पिता त्वमेव, त्वमेव बन्धुश्च सखा त्वमेव।
त्वमेव विद्या च द्रविणम त्वमेव, त्वमेव सर्व मम देव देवः।।

O moj Bog bogov! Ti si moja mati, Ti si moj oče,
Ti si moj brat, Ti si moj prijatelj.
Ti si moje znanje, pa  tudi (moje) bogastvo, Ti si (moje) vse.

अन्तर्ज्योतिर्बहिर्ज्योतिः प्रत्यग्ज्योतिः परात्परः ।

ज्योतिर्ज्योतिः स्वयंज्योतिरात्मज्योतिः शिवोऽस्म्यहम्

Antardžjōtir bahirdžjōtiḥ pratjagdžjōtiḥ parātparam |
džjōtirdžjōtiḥ svajañdžjōtiḥ ātmadžjōtiḥ Śivō’smjaham

Jaz sem notranja svetloba, jaz sem zunanja svetloba;

sem vseprežemajoča svetloba, sem nad vsem,

(največji med velikimi);

sem Svetloba vseh luči, sem samosijajni;

sem svetloba lastnega jaza, jaz sam sem Šiva,
Jaz samega Sebe.

PURUŠA SUKTA

सहस्रशीर्षा पुरुषः सहस्राक्षः सहस्रपात् ।
स भूमिं विश्वतो वृत्वात्यतिष्ठद्दशाङुलम् ॥१॥

पुरुष एवेदं सर्वं यद्भूतं यच्च भव्यम् ।
उतामृतत्वस्येशानो यदन्नेनातिरोहति ॥
 

एतावानस्य महिमातो ज्यायाँश्च पूरुषः ।
पादोऽस्य विश्वा भूतानि त्रिपादस्यामृतं दिवि ॥
 

Om. Sahasraśīrṣā puruṣaḥ, sahasrākṣah sa̠hasrapāt
sa bhūmiṃ viśvatō vṛ̠tvā, atjatiṣṭhat daśāṅgulam

puruṣa ēvēdaṃ sarvam, jadbhūtaṃ jačča bhavjam
u̠tāmṛ̍ta̠tva sjēśānaḥ, ja̠dannē̍nāti̠rōha̍ti

ētāvānasja mahimā, atō džjājāmśča pūruṣaḥ
pādō'sja viśvā bhūtāni, tripādasjā̠mṛtaṃ  di̠vi

Om. Puruša, ki ima tisoč glav, tisoč oči

in tisoč nog, ki pokrivajo ves svet,

v razponu desetih prstov.

Ta Puruša je vse, kar je bilo in mora biti.
Poleg tega se Gospod nesmrtnosti, dozdevno,
pojavi kakor vesolje, ki se razvija s hrano.
Takšna je veličina Njegove slave,
še večji od nje pa je Puruša.

Vse oblike, ki so bile ustvarjene, tvorijo četrtino Njega,

preostale tri četrtine Nesmrtnosti pa bivajo v območjih onkraj.

OM! OM! OM!

VSEBINA

ŚANTI  MANTRA

ॐ भद्रं कर्णेभिः शृणुयाम देवाः  भद्रं पश्येमाक्षभिर्यजत्राः ।
स्थिरैरङ्गैस्तुष्टुवागँ सस्तनूभिः  व्यशेम देवहितं यदायूः ।

ॐ शान्तिः शान्तिः शान्तिः ॥

Oṃ. Bhadraṃ karṇebhiḥ śruṇujāma devāh,  bhadraṃ paśjemākṣabhirjadžatrāḥ;

Sthirairaṅgaistuṣṭuvāgͫsastanūbhih, vjaśema devahitaṃ jadājuḥ .

oṃ śāntiḥ śāntiḥ śāntiḥ

Om! O bogovi, naj z našimi ušesi slišimo, kar je ugodno; o Vi! Sveti ljudje! Naj z našimi očmi vidimo prijetne stvari; z močnimi okončinami in čvrstim telesom uživajmo polni razpon življenja, ki nam ga dodelijo bogovi.

Om. Mir ! Mir ! Mir !

1. poglavje
PRIPRAVLJALNO

Vairagja dindima

(Šri Šankaračarja)

कामः क्रोधश्च लोभश्च देहे तिष्ठन्ति तस्कराः

ज्ञानरत्नापहाराय तस्मात् जाग्रत जाग्रत॥

1. kāmaḥ krodhaśča lobhaśča dehe tiṣṭhanti taskarāḥ|
džñānaratnāpahārāja tasmāt džāgrata džāgrata||

(V tem telesu sedijo tatovi: sla, jeza in pohlep. Oropajo dragulj Modrosti. Zato se zbudite,

zbudite se !)

जन्म दुःखं जरा दुःखं जाया दुःखं पुनः पुनः।
संसारसागरं दुःखं तस्मात् जाग्रत जाग्रत ॥

2. džanma duḥkhaṁ džarā duḥkhaṁ džājā duḥkhaṁ punaḥ punaḥ |
saṁsāra sāgaraṁ duḥkhaṁ tasmāt džāgrata džāgrata ||

(Rojstvo je polno bolečin, starost prinaša polno gorja, tudi žena je vedno znova vzrok žalosti in bede. Ocean samsare je do roba napolnjen z žalostjo. Zato se zbudite, zbudite se !)

माता नास्ति पिता नास्ति नास्ति बन्धुस्सहोदरः।
अर्थं नास्ति गृहं नास्ति तस्मात् जाग्रत जाग्रत॥१

3. mātā nāsti pitā nāsti nāsti bandhuḥ sahodaraḥ |
arthaṁ nāsti gṛhaṁ nāsti tasmāt džāgrata džāgrata ||

( Ni matere, ni očeta, ni sorodnikov in ne bratov,
niti bogastva pa tudi hiše ni. Zato se zbudite, zbudite se !)

आस्या वाधते जन्तुः कर्मण्या बहुचिन्त्या ।
आयुः क्षीणं न जानाति तस तस्माज्जाग्रत जाग्रत ॥

4. asja vādhate loke karmanjā bahučintjā,

ajuhkṣīnam na džānāti tasmat džāgrata, džāgrata.

(V tem svetu vas vežejo želje, dejanja in raznovrstne skrbi. Zaradi tega ne veste,
da vaše življenje počasi propada in je zapravljeno. Zato se zbudite, zbudite se !)

Slava Kaivalje (Absolutna neodvisnost)

(Svami Šivananda)

1. Z milostjo Šive lahko dobimo slavno Šivapado.

Nekateri jo imenujejo mokša ali nirvana,

drugi pa jo imenujejo turija ali kaivalja,

nekateri drugi jo imenujejo sahadža ali svarūpa.

2. Tu ni ne vzhoda ne zahoda,

sonce tu nikoli ne sveti niti ne zahaja,

tukaj ni ne dneva ne noči,

to je "Svetloba vseh luči", vzvišena in neizrekljiva.

3. Tu se končajo vsi spori in prepiri,

vsi dvomi in zablode izginejo,

vse stiske in žalost se raztopijo,

obstajata le čista blaženost in znanje.

4. Tu (nas) ne pesti lakota niti žeja,

ne muči vročina niti mraz,

izginejo vrline, slabosti, dobro in slabo,

ostajata le ananda in čit.

5. Tu ni opojnosti zaradi kaste, veroizpovedi ali barve kože,

ni velikih, ni majhnih, ni visokih, ni nizkih,

ni spolnega razlikovanja med moškim in žensko,

vsepovsod boste spoznali enost in enakost.

6. Vse karme se stopijo v tem ognju znanja,

sančita, agami  in tudi prarabdha;

osvobojeni dživanmukta je zdaj svoboden kot ptica,

celo Ananta tisočerih jezikov ne more opisati
njegovega vzvišenega stanja.

7. Ahamkara, sovraštvo, poželenje in krodha,

ti štirje vrittiji v resnici propadejo,

tukaj si um privošči večen počitek,

dživa je za vedno osvobojena rojstev in smrti.

8. V tem homogenem bistvu
ne obstaja znotraj niti zunaj,

v tej neskončni širjavi oceana blaženosti,

kjer so Šankara, Dattatreja in Kabir zdavnaj
mirno počivali z neskaljeno radostjo.

9. Triada, triputi, spoznavalec, spoznavanje in spoznano,

in mentalne kategorije čas, prostor in vzročnost prav tako,
za vedno izginejo, ko je človek v stanju arūdha,

v katerem džñāni prebiva v večnem miru in tišini.

10. Niti gibanja prane niti igre indrij ni tam,

kjer vlada slovesno, mirno in spokojno vzdušje,

samo Brahman sije v svoji Najvišji izvorni slavi

in samo džñāni pije nesmrtni nektar,

tako čistega in redko dosegljivega.

11. Iz satvične in čiste antahkarane vznikne  

zares redek sijajni Brahmakara vritti,

z intenzivno in stalno bhavano

"Aham Brahma Asmi,"

kar uniči anadi avidjo, ki je močna in zavajajoča.

12. Oborožen z viveko, vairagjo in šad sampatom,

okretni, osvoboditve željni aspirant

posluša šrutije pri Sadgurujevih stopalih,

nakar razmišlja, meditira in nazadnje
uniči avarano.

Om. Om. Om.

Dolžnost sadhujev

यादे हक़ करना कराना है फक़त साधुका काम ।
खल्क को रस्ता दिखाना है फक़त साधुका काम ।

Jāde haq karnā karānā hai faqat Sādhu kā kām.

Khalq ko rastā dikhānā hai faqat Sādhu kā kām.

Edina dolžnost sadhujev je,

da se spomnijo in poskrbijo,
da se tudi drugi spomnijo
"Pravega" (Absoluta)

in

poleg je edina dolžnost sadhujev

biti vodnik vsega sveta.

Spomnite se Gospoda

(svet je poln nečimrnosti)

सुमिरन कर श्री रामनाम,तज विषय भोग और सर्वकाम ।
तेरे संग चले नहीं एक दाम, जो देते हैं सो पाते हैं ॥ दिन नीके बीते जाते हैं ॥

Sumiran kar Śri Rām nām, tadž viṣaja bhog aur sarva kām;

Tere sang čale nahīn ek dām, džo dete hain so pāte hain.

Din nīke bīte džāte hain.

Spomnite se (svetega) imena Šri Rame, t.j. spomnite se Boga;
odpovejte se vsem posvetnim in spolnim užitkom, pa tudi
vsem drugim dejanjem. Niti dame (1/20 dela anne) ne boste

odnesli s seboj; le tisti dobijo (nekaj), ki dajo (nekaj).

(Dnevi hitro minevajo.)

भाई बन्धु और कुटुम परिवारा, सब जीते जी के नाते हैं।

किसके हो तुम कौन तुम्हारा, किसके बल हरिनाम बिसारा । दिन नीके० ॥२

Bhāī bandhu aur kutum parivārā, sab džīte džī ke nāte hain:

kiske ho tum kaun tumhārā, kis ke bal Hari nām bisārā.

Din nīke bīte džāte hain.

Bratje, prijatelji, sorodniki in družinski člani, vsi ti so povezani z vami, dokler ste živi.
V nasprotnem primeru, "čigavi ste vi" in "kdo so vaši". (Dragi moji!)
Po čigavi moči ste pozabili (sveto) ime Šri Hari-ja! (Vsemogočnega).

(Dnevi hitro minevajo.)

लख चौरासी भरम के आये, बड़े भाग मानुष तनु पाये । 

तिसपर भी नहीं करी कमाई, फिर पाछे पछताते हैं। दिन नीके० ॥३ ॥

Lakh čaurāsī bharam ke āje, bade bhāg manuṣ tanu pāje;

tis par bhī nahī karī kamājī, phir pāče pačtāte hain.

Din nīke bīte džāte hain.

Prepotovali ste že 8,4 milijonov različnih (vrst) maternic živalskega sveta.
Vrhunska srečo imate, da ste dobili to človeško telo.
Še vedno pa niste naredili ničesar (za naslednje rojstvo),
zategadelj se boste morali pokesati. (Dnevi hitro minevajo.)

जो तू लागे विषय विलासा, मूरख फँसे मृत्यु की पाशा । 
क्या देखे श्वाँसा की आशा, गये फिर नहीं आते हैं। दिन नीके० ॥४ ॥

Džo tū lāge viṣaja vilāsā, mūrakh pham̐se mritju kī pāśā;

kjā dekhe śvām̐sā kī āśā, gaje phir nahī  āte hain.

Din nīke bīte džāte hain.

Če se ukvarjate s posvetnimi užitki po predmetih, o neumni ljudje,
se zapletate v kremplje tako imenovane smrti. In zakaj upate na

vdihe (po vdihih)? (Zapomnite si,) kar je minilo, je minilo za vedno.
Oni, ki so že odšli, se ne bodo nikoli več vrnili. (Dnevi hitro minevajo.)

Om Tat Sat!

Sveta ni

Stvar, ki ne obstaja na začetku in ne na koncu, potemtakem ne obstaja niti na sredini. Ni lonca na začetku. Ko se razbije, ga ni. Vse je le glina. Tudi ko vidite lonec, si morate močno umišljati, da ga ni. To je trdna odločnost vivekija.

Podobno na začetku ni nobenega telesa. Vse je svarupa. Na koncu, ko postaneš videhamukta, ni nobenega telesa. Torej, tudi ko vidite to telo, si morate misliti, da sploh ne obstaja. Vse to je bhranti (iluzija). Tako skozi jukti lahko dokažete abhavo (neobstoj) sveta.

Šruti prav tako podpira zgornjo trditev.

"Sarvam khalvidam Brahma na-iha nanasti kinčana – Vse je Brahman. Različnost ne obstaja."

Za ilustracijo vzemimo ogledalo. Zdaj vidite odsev svojega obraza v ogledalu. Ali je resničen? Ali ga jemljete kot trdno resničnost? Popolnoma se zavedate, da je vse to neresnično, zgolj videz. Veste, da je resnična stvar nekaj drugega, vaš lastni jaz, v ogledalu pa se pojavlja zgolj lažni odsev.

Prav tako študent Vedante jemlje ta svet in telo kot zgolj videz. Popolnoma se zaveda, da je edina resničnost Brahman. Zanika videz in se nenehno istoveti z Brahmanom.

Obstoj sveta lahko raztreščiš s pomočjo lajačintane. Oglejte si, kako so vpleteni elementi. Vsi predmeti se združijo oz. absorbirajo v zemljo, zemlja v vodo, voda v ogenj, ogenj v zrak, zrak v eter, eter v avjaktam in avjaktam v Brahmana.  Kje je zdaj svet, moj prijatelj? Bolj ko koncept sveta izginja iz tvojega uma, močneje se bo v tvojem umu usidrala ideja o Brahmanu. Pomisli na kinematografskega operaterja, ki je odgovoren za film. Vse slike so lažne. Samo operater je resnična oseba. Ostane tam celo, ko slike izginejo. V marionetni predstavi je za zaveso oseba, ki drži vrvice. Ta ves svet je bioskop. Zgolj predstava, ki jo vzdržuje umski-žongler. Nosilec vrvic je hiranjagarbha. On je sutradhara. On je operater tega svetovnega kina.

V globokem spanju ni sveta. To dokazuje, da če obstaja um, lahko obstaja tudi svet. Svet obstaja, ker obstaja um. Če lahko zavestno uničite um s koncentracijo in samadhijem, bo ves svet izginil. Ostal bo samo nirvikalpa Brahman. Svet je le umska stvaritev.

Stanje džagrat ni nič drugega kot sanje. Lakšano sanj najdemo tudi v budnem stanju. Ogenj vas v sanjah opeče. Tiger vas ugrizne v sanjah. Nož vam prereže prst. Edina razlika je v tem, da je džagrat kot zelo dolgo sanjanje. Vsi predmeti v džagratu se nenehno spreminjajo. Čeprav jih zjutraj vidite, brž ko vstanete, niso več enaki. Voda nenehno teče. Ne morete se drugič okopati v isti vodi. V svetilki se pri vrhu vsako minuto pojavi nov stenj. Otrok raste vsak dan. Atomi rotirajo z ogromno hitrostjo. Atomi gospoda "A" prehajajo na gospoda "B". Atomi gospoda C pridejo k gospodu A. Vse to so znanstvena dejstva. Običajnim ljudem se zdi, da je včerajšnji svet enak današnjemu. Vendar ni tako. Vaš oče je živ. Vi sanjate, da je mrtev. Poleg tega vidite številne druge fantastične stvari, ki si nasprotujejo. Kar pravzaprav kaže na to, da si um izmišljuje številne lažne slike in podobe.

Mleko nekaterim prinaša užitek, drugim pa bolečino. Pri nekom tretjem skodelica mleka povzroči bruhanje. Ob vročici taisto mleko povzroči slabost. Kaj je vse to? Ali ne gre za duševno prevaro? Resnična  stvar bo dala srečo vsem in vselej. Zapazite "eka-raso", homogeno srečo, ki smo jo vsako noč deležni v spanju prav vsi. Jezik vas zavaja. Zdaj si oglejte prevaro, ki jo ustvarjajo druge indrije. Človek s katarakto vidi tri lune ponoči. Tigri, mačke in sove vidijo ponoči v temi. To je le igra očesne leče. Če dodate še en par leč, bo kvadratna miza videti ovalna. Okrogla žoga bo videti ploščata. Ženska je  videti lepa  samo v očeh moža. Mož na ženo projicira svojo predstavo o lepoti.

V očeh drugega moškega se zdi zelo grda. Kaj je to? Ali ni to prevara? Kako lahko zaupamo očem? Kako lahko zaupamo drugim indrijam in čutnim podatkom o izkušnjah? Lepota, užitki - vse to je zgolj umska domišljija. Resnična lepota, resnična sreča je samo v Atmanu. Ostalo so le odsevi Atmana. Človek z zlateničastimi očmi vidi vse predmete, obarvane rumeno.

Barvno slep človek opaža rdečo barvo v zelenem predmetu. Človek z niktolopijo (nočno slepoto) pa ponoči sploh ne vidi. Človek s paraliziranimi rokami ne bo imel občutka trdote, ko se dotakne kosa kamna. Če imate sprevrženo pretirane občutke, boste v maslu občutili trdost in mehkobo v kamnu. Padec majhnega žebljička bo ob prisotnosti mikrofona povzročil zvok, podoben grmenju. Svet je igra barv in zvokov. Je igra živcev. Stvari niso takšne, kot se zdijo. Petorica indrij vas vseskozi vara. Prebudite se. Bodite pozorni.

Tudi čas je lažna stvar. Tudi on je mentalna tvorba. Ko ste zbrani, se vam tri ure zdijo kot pol ure. Ko

um tava, se pol ure zdi kot tri ure. V deset minutnih sanjah vidite dogodke celega stoletja. Umu bo ena kalpa pomenila eno minuto in obratno. Kadar ste utrujeni, se tudi en kilometer zdi kot milja. Kadar ste živahni in dejavni, se tri milje zdijo kot ena milja. Tudi prav in narobe sta umski stvaritvi. Ubiti kravo je prav za muslimana. Ubijanje sovražnika je prav za kšatrijo. Častiti kravo pa je prav za hindujca.

Zemlja je v resnici okrogla žoga. Vendar se zdi ploščata. Je v nenehnem gibanju. Giblje se z ogromno hitrostjo. Vendar se zdi, da je fiksirana na enem mestu. Ali ni to miselna prevara? Ali ne gre v resnici za zvijačo indrije očesa, igro leče?  Ne morete preveč zaupati pratjakša pramani (dokazu z neposrednim zaznavanjem). Akaša se zdi kot kupola nad nami, v resnici pa je vseobsegajoča. Izkazuje modro barvo, medtem ko je v resnici brezbarvna. Drevesa se zdijo obrnjena na vodi. Ko ste v premikajočem se vlaku, se sosedna drevesa in riževa polja navidez premikajo, vlak pa kakor, da stoji na mestu. Med čolnarjenjem, ko se premika čoln sam, se vsi okoliški predmeti dozdevno premikajo, medtem ko se nam zdi, da čoln miruje na enem mestu. Ste kdaj resno razmišljali o teh stvareh? Ko se pri vivekiju pojavi sposobnost razločevanja, je zanj vse skupaj zelo mučno. Začne analizirati stvari. V tem čutnem vesolju povsod naleti na prevare. Zdaj ima nove oči, s katerimi gleda.

Ta svet zavrne kakor navadno slamo, njegovo ozadje ali podlago pa prepozna za trdno resničnost. Ta svet jemlje kot lažno predstavo (čitrapat), ki jo prireja ta iznajdljivi žongler - maja - s pomočjo uma.

Nekateri Indijci pri jedi  z gorečnostjo, požrešnostjo in neumnostjo pojedo več svežih feferonov. Četudi jih peče jezik, se jim ne odpovejo. Še naprej bodo jedli feferone, pri čemer bodo pogosto proizvajali zvok "su-su-su" in delali obrazne grimase. Ta prizor bo za Angleža vreden ogleda. Kljub temu posvetno misleče osebe ne bodo opustile posvetnih predmetov, čeprav dobro vedo, da jim čutno vesolje ne nudi drugega kakor bolečino. Nadalje bodo okušali čutne predmete, in ob smrti katere od najdražjih oseb ali ob pojavu kakšne druge težave, bodo vzkliknili: "Ha-Hu. Ha-Hu.

Ha-Hu". Stanje posvetneža je zares pomilovanja vredno!

Iz zgornjih dejstev, ilustracij, juktijev in izrekov šrutijev je povsem jasno, da svet v resnici ne obstaja in da je le videz, ki je posledica nevednosti ali iluzije (bhranti). Edina resničnost je Brahman ali Absolut, ki je podpora vsem tem pojavom.

Cilj življenja

Cilj življenja je samouresničitev. Obstaja Para (Najvišji) Vastu (Realnost) v najgloblji kamri vašega srca v dahara-akaši (etru srca). Je samosijajen (svaprakaša). Osvetljuje um, buddhi, indrije,

Telo in vse predmete, skratka, vsako stvar. Opisan je kot nirakara (brez oblike), nirguna (brez lastnosti), niškrija (brez delovanja), agrahja (nespoznaven), ačintja (nezamisljiv), alakšana (brez lakšane), anirdesja (neopisljiv).

Zaradi naštetih izrazov ga navadni, grobo razumski ljudje, oropani viveke in vičare, jemljejo  za šunjo (praznino) ali negativni nerealni pojem ali metafizično abstrakcijo, namesto, da bi v Njem videli Vrhovno bitje, Brahmana. Ampak nimajo prav. Ta Paravastu, podpora in vir Ved, vseh umov, vseh teles in vseh svetov, je resnično bistvo vsega. To je končna resničnost. Je Amritam (Nesmrtna Bit), ki obstaja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Brez njegove navzočnosti ne morem napisati teh vrstic. Vi ne morete prebrati teh strani. Ne morete razumeti teh idej. Ne morete dihati. Ne morete razmišljati. Ne morete videti, slišati, okusiti, čutiti in vonjati. To je Um vseh umov (manasja manah). Je pranasja pranah  (Življenje vseh življenj) - Kena Upanišada. "Džanmadjasja jatah" {Brahma Sutra, 1.1.2}.

To je izvorno stanje sveta. To je tisto, v čemer ta svet obstaja, in je tisto, v kar se ta svet sčasoma razgradi med kozmično pralajo. V Njem živimo, se gibljemo in imamo svoje bistvo. Tega ne morete zanikati. Ker je vaš najgloblji jaz.

Z zanikanjem tega zanikate le svoj lastni obstoj. Pravzaprav z zanikanjem le dokazujete njegov obstoj.

Z duhovno sadhano, z nididhjasano, ga lahko uresničite in ga začutite kakor sadež indijske kosmulje na dlani. Lahko ga občutite podobno kakor občutite trden kos kamna, ki leži pred vami. Śri Dattatreja, Śri Šankara, Mansūr, Šams Tabriez, Gargi, kraljica Čudala, radža Sikhidhvadža, Džamadeva, Džada Bharata, so vsi spoznali skrivnost tega Atmana oz. Brahmana.

V Brihadaranjaka upanišadi Jādžñavalkja reče svoji soprogi: "O Maitreji! Ātmā vā are draṣṭavjaḥ śrotavjo mantavjo nididhjāsitavjaḥ: - tega Atmana je treba videti, slišati ter o njem razmišljati in meditirati." To je tvoja težka dolžnost. Za to ste si vzeli to fizično telo. Zapomni si to. Vse druge dolžnosti so vaše mentalne stvaritve.

यो वै भूमा तत्सुखं न अल्पे सुखमस्ति, भूमैव सुखम् त्वैव विजिज्ञासितव्यः ।

"Jo vai Bhūma tatsukham na alpe sukham asti bhūmaiva sukham tvaiva vidžidžñāsitavjah - Neskončni (Veliki Brahman) je blaženost. V tem, kar je majhno (končno), ni blaženosti. Samo Neskončno je blaženost. Vendar pa bi si morali želeti razumeti Neskončno." Čhandogja upanišada, VII, 23.

ये हि संस्पर्शजा भोगा दुःखयोनय एव ते । आद्यन्तवन्तः कौन्तेय न तेषु रमते बुधः 

"Je hi samsparśadžā bhogā duhkha jonaja eva te; ādjantavantah kounteja na teṣu ramate budhah - Vse radosti, rojene iz dotika, so zgolj izviri žalosti; one pridejo in minejo, o Kuntin sin. Razsvetljen človek se jih ne veseli." (Gita: V-22.)

"Agre-amritopamam pariname višamiva - To, kar sledi združitvi čutov z njihovimi predmeti, je sprva kot nektar, na koncu pa je kot strup." (Gita: X VIII-38.)

Kakšne so prednosti spoznanja Jaza ali Atmana ali Brahmana? Samo poslušajte.

"Višji Jaz, ki je prost zla, nerazpadajoč, neumrljiv in ki ne pozna žalosti, lakote in žeje, istočasno vsebujoč satja kamo (pravo željo) in satja sankalpo (pravo odločnost ali voljo) - to je tisto, kar je treba iskati in kar je zaželeno razumeti; tisti, ki je iskal ta jaz in ga razume, dobi vse svetove in se mu izpolnijo vse želje." Tako je dejal Pradžapati sijajnemu Indri. (Čhandogja Upanišada, VIII-vii-1.)

Šruti pravi:

"Brahmavit Brahmaiva Bhavati – Poznavalec Brahmana postane Brahman."

"Brahmavit Paramam Apnoti – Poznavalec Brahmana doseže Najvišje."

"Atmavit tarati sokam – Poznavalec Atmana preseže žalost."

Poglejmo, kaj o tem pravi Gita:

"Sa Brahmajogajuktatma sukham akšajam ašnute –

S svojim jazom, povezanim v harmonijo z Brahmanom, on uživa večno srečo." (Gita: V-21.)

Dobi "Sukham atajantikam – neskončno srečo".  (Gita: VI-21.)

"Džanma mritju džara duhkhair vimukto amritamašnute –

Osvobojen rojstva in smrti, starosti in bridkosti, pije nektar nesmrtnosti." (Gita: XIV-20.)

Kaj več si še želite, dragi prijatelji? Z uresničitvijo Atmana oz. Brahmana ste dobili vse. Absolut je edina resničnost. Atman je edina Resnica. Ali se boste vsi iskreno resno lotili neke duhovne prakse od trenutka, ko ste prebrali te vrstice?

Ne razočarajte me. Sem vaš iskren dobrotnik. Jaz sem kozmični prijatelj. Lahko vam pomagam pri vaši praksi. Preprosto potrkajte. Z mano si lahko dopisujete. Ali mi potem obljubite? Zelo bom vesel!

Odprite svoje srce, bodite iskreni in pohitite. Življenje je kratko. Čas beži. Odprite oči. Iz tebe bom naredil Kralja vseh kraljev. Šiva te bo navdihnil in duhovno opogumil. Samo prisluhnite njegovim besedam in mu sledite.

Naj vas Bog blagoslovi z duhovno močjo, mirom in kaivaljo (dokončna blaženost).

Om! Om! Om!

Brahman (Bog) obstaja

46 argumentov (tehtnih in prepričljivih)

1. Parabrahmana ni mogoče dokazati. Vendar je mogoče sklepati na njegov obstoj iz nekaterih empiričnih dejstev. Obstoj Brahmana je utemeljen na tem, da je Brahman dejanski Jaz vsakega človeka. Vsakdo se namreč zaveda obstoja svojega Jaza in nikoli ne pomisli: "Jaz nisem". Če obstoj Jaza ne bi bil znan, bi vsakdo mislil "jaz nisem". In prav ta Jaz, katerega obstoja se vsi zavedajo, je Brahman. Težko je opredeliti Parabrahmana. Vendar bomo morali podati začasno opredelitev. To je sat-čit-ananda (Absoluten obstoj , Absolutno védenje, Absolutna blaženost).

2. Zaprite oči in si za trenutek predstavljajte, da ste mrtvi. Tega ne morete nikoli storiti. Vi nikoli nočete pomisliti, da ne boste obstajali (po smrti). Predstavljali si boste, da vaše mrtvo telo leži in da ste vi priča mrtvemu telesu. To jasno dokazuje, da ste vedno subjekt, ki je priča (sakši, drašta ). Vsakemu človeku je prirojen občutek 'obstajam', 'Aham Asmi '.

3. Ker je Jaz osnova samega dokazovanja, je očitno, da stoji pred dejanjem dokazovanja, in ker je takšne narave, ga je zato nemogoče zanikati. Pri zanikanju Brahmana zanikaš svoj lastni obstoj, kar je logično absurdno. Brahman je osnova vseh predpostavk, dokazov in vseh pojmov.

4. Vsak učinek ima vzrok. Ta pojavni svet mora torej imeti vzrok. Pojavi se kot učinek Brahmana, prvotnega vzroka brez vzroka (parama karanam). To je kozmološki način dokazovanja.

5. Ne moreš misliti na končno stvar, ne da bi mislil na nekaj, kar je onkraj nje. Um je oblikovan tako, da ne more misliti o končnih predmetih, ne da bi mislil na neskončnost. Ne moreš misliti na posledico, ne da bi pomislili na njen vzrok. Ne morete misliti na nečistost, dvojnost, nesoglasje, raznolikost, ne da bi pomislili na čistost, enotnost, soglasje, enotnost, nesmrtnost, itd.

Možnost relativnega nakazuje resničnost Absolutnega. To je psihološka metoda dokazovanja obstoja Brahmana. Neskončnost sodi v samo bistvo Njegove narave. Sat-čit-ananda  je Njegovo bistvo, tako kot sta toplota in svetloba bistvo ognja.

Načelo "jaz"

6. Kadar vas v temi ali ko ste za tančico nekdo vpraša: "Kdo je tam?", boste seveda odgovorili: "To sem jaz." Nato boste po premisleku, po trenutku, rekli: "Jaz sem gospod ta in ta." Ta "Jaz sem gospod ta in ta" je mentalna kalpana (domišljija), je adhjasa ali lažno nanašanje zaradi avidje (nevednosti). Najprej ste spontano izrazili svoje prirojeno občutenje obstoja, velikega Neskončnega "jaza". Nič se ne more upreti temu prirojenemu občutku "Aham Brahmasmi."

7. Če ne bi obstajalo eno neprekinjeno načelo, ki je enako povezano s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, se pravi absolutno nespremenljiv vsespoznavni Jaz, ne moremo razložiti spomina, prepoznavanja in tako naprej, ki izhajajo iz umskih vtisov o prostoru, času in vzroku. Jaz se razlikuje od idej in jim je nadrejen, saj ideje konec koncev zahtevajo končno načelo, ki jih združuje in povezuje, medtem ko je Jaz sam najvišje načelo, ki omogoča spoznavanje idej.

8. "Aham" v sanskrtu pomeni "jaz". "Idam" pomeni "to". Ko govorim o sebi, govorim "Aham", ko pa se nanašam na vas, govorim "Idam". Ko govorite z mano, so besede obrnjene. Moj "Idam" postane "Aham" in moj "Aham" postane "Idam" za vas. Stebri so obrnjeni. Obstaja samo "Aham" povsod, ena skupna zavest. "Idam" je mentalna tvorba ali lažno pripisovanje ali adhjāropa (nanašanje), tako kot je kača nanešena na vrv. Kača je vivarta  (iluzorna oblika) vrvi. "Idam" je vivarta "Aham".

Nespremenljiva snov

9. Da bi se izzvili iz kroga vzroka in posledice v tem pojavnem svetu, moramo poiskati obstoj, ki se ne spreminja (nirvikara, kutaštha, nirvikalpa, ačjuta, avjaja ) in je neodvisen od česar koli drugega (svatantra ) in je vedno isti, hkrati pa tudi vzrok ali brezvzročni vzrok (parama karan) teh spremenljivih eksistenc. Ta nespremenljiva, neodvisna entiteta brez začetka (anadi vastu) mora biti nekaj, česar ni mogoče zaznati z nobenim čutom (atindrija, adrišja) in mora biti brez lastnosti, ki jih najdemo pri zaznavnih predmetih (nirguna). Tu vse spremembe  izginejo; tu se um lahko spočije; tu lahko vera najde korenine, ki jih zaman iščemo med minljivimi stvarmi sveta.

10. Tu gre najprej za naše čute; vendar so ti povezani z nečim drugim; ničesar ne poznajo sami od sebe, predvsem pa so celo za svoje spoznanje odvisni od uma, saj je slednji nepogrešljiv medij za zaznavanje. Ali je torej um končni vzrok? Daleč od tega, saj je tudi um končen in kaže svojo odvisnost od nečesa drugega z dejstvom, da se v globokem spanju um sam ne manifestira. Naše človeško znanje, ki je pač omejeno, se potemtakem sklicuje izključno na znanje, ki je neskončno.  Če po slednji ugotovitvi ponovno razmislimo o naši lastni naravi, v sebi odkrijemo trajni element, na katerega se nanašajo vse modifikacije znanja.

To je Jaz, ki sliši, vidi, misli in ve, ki ne izgine z različnimi dejanji spoznavanja, ki je v vseh teh dejanjih nespremenljiv in brez katerega bi bila sama dejanja nemogoča. Z eno besedo, to je naš Jaz, Duša duš, ki je kot tak zgolj znanje na abstraktni ravni, brez vsakršnih omejitev in neodvisno od predmetov spoznanja. Je Svetloba luči, Življenje vseh življenj, Um vseh umov in Jaz vseh Jazov. Je skrito Življenje, ki živi v vsakem atomu. Je skrita Svetloba, ki sije v vsakem bitju. Je skrita Ljubezen, ki vse zaobjema v enosti.

Je tiha priča (sakši ) vseh dejavnosti v vseh mislih. Je Brahman iz Upanišad.

Niti to, niti to

11. Skrbno analizirajte ta mali "jaz", nižjo samovšečno, lažno osebnost, ki je vzrok vseh tegob, težav in stisk.

Fizično telo ni "jaz". Četudi vam amputirajo nogo ali roko, "jaz" ostane. Sestoji se iz petih elementov. Je proizvod "annama " oz. hrane. Zato ga imenujemo "annamaja koša". Ima polno delov. Ima začetek in konec. Je vinaši ali pokvarljivo. Je džada oz.  nečutno ali nerazumo
.

Čut ni "jaz". Je inerten. Ima začetek in konec. Je učinek radžo gune in sattva gune. Sestoji iz tanmatre (osnovnih elementov materije).

Um ni "jaz". V spanju ni uma. Kljub temu obstaja občutek neprekinjenosti zavesti. Um je džada (neinteligenten). Ima začetek in konec. Je skupek spreminjajočih se idej. Tava v temi. V žalosti se pogrezne. V paničnem strahu postane kakor kos lesa.

Prana prav tako ni "jaz". Je učinek radžo gune. Ni čuteča. Ima začetek in konec. Dih lahko prekinete, a kontinuiteta zavesti ostane.

Vzročno telo, ki utemeljuje mūla adžñāno (osnovo nevednosti) in ki se sestoji iz subtilnih vtisov, ni mali "jaz". Je nečutno. Ima začetek in konec.

Ko rečem "jaz", v resnici čutim "jaz sem" ali "jaz obstajam" (vidik Sat). Razumem ali dojemam, da "Jaz sem" (vidik Čit). "Počutim se blaženega" (vidik Ananda). Ob skrbni introspektivni analizi se ta mali "jaz" razblini v nič, podobno kakor se čebula skrči v nič, ko različne plasti olupimo. Toda v jedru ali bistvu odkrijemo veliki Neskončni "jaz", Sat-Čit-Ananda Brahman, samo podlago ali ozadje vseh teh pojavnih oblik, ki povezuje številne male "jaze".

Resničnost v ozadju pojavnosti

12. Pred seboj vidite mangovo drevo. Ima ime. Ima obliko. Sestavljeno je iz stebla, vej, vejic, listov, cvetov, plodov, itd. Ta dva delna vidika sta dostopna že običajnemu vidu, običajnemu tipu ljudi. Slednji so popolnoma zaposleni in očarani s tema dvema vidikoma ali deloma (nama-rupa ). Ne zavedajo se resnice, ki se skriva v ozadju mangovca.

Poleg teh dveh vidikov obstajajo še trije dodatni vidiki ali deli. Mango drevo "je", to pomeni, da obstaja. To je njegov vidik obstoja (Sat). "Sije". Razumete, da ta mangovec stoji pred vami. Spoznavajo ga vaši čuti in um. To je njegov vidik zavesti (Čit). Navzočnost drevesa vas tudi osrečuje. To je vidik blaženosti (Ananda). Zdaj posekajte drevo in iz njega naredite deske. Celo tedaj Sat Čit-Ananda ostaja v tej deski. Deska "je" ali obstaja. "Sije". Vi to veste. Navdaja vas z užitkom. Iz nje lahko naredite stole, klopi itd. Zdaj pa vrzite desko na ogenj. Spremeni se v pepel. Celo tedaj je v pepelu sat-čit-ananda. Pepel "je" ali obstaja. Pepel "sije". Vi to veste. Navdaja vas z užitkom. Uporablja se za različne namene. Zdaj vidite, da se imena in oblike lahko spreminjajo, vendar Sat-čit-Ananda ostaja večno. To je Resnica.

Vsaka oblika ima svojo Sat-čit-Anando. Oblika je drugačna (vjatireka), toda bistvo ki je v ozadju, je v vseh oblikah enako (anvaja).

Samo Jaz mi je drag

13. Svojo ženo in otroke ljubiš prek in v atmi  (ali Brahmanu), ki je skrita znotraj telesa. Če bi zares ljubili samo fizično telo, bi morali ljubiti tudi truplo, ki je v mrtvaškem, rigidnem stanju podvrženo razpadanju. Toda nasprotno vi gledate, kako se boste čim prej znebil mrtvega telesa.

14. Ko hiša gori, poskušate najprej rešiti sebe in se ne zmenite za premoženje, ženo in druge. To jasno kaže na to, da imate v zelo veliki meri radi nekaj, kar je skrito v vašem fizičnem telesu. To nekaj vam je dražje od vsega drugega na svetu. To je Atma ali Brahman ali Jaz vsakogar, ena skupna zavest, ki je adhišthana  ali substrat za vse, za ves svet.

15. Obstaja pet indrij (organov, ki zajemajo) in pet višaj (predmetov). Oko lahko vidi oblike. Oblike sestojijo iz agni-tattve (elementa ognja). Tudi oči so oblikovane iz tanmatre ognja. Tako obstaja povezava med očesom in obliko. Oči ne slišijo zvokov. Uho je sestavljeno iz šabda-tanmatre (element zvoka). Zvok izhaja iz akaše (etra). Obstaja odnos med ušesom in zvokom. Uho ne more videti. Petero čutov  je nečutnih ali neinteligentnih. Svojo svetlobo in moč si sposodijo od Atme ali čistega duha, ki je v ozadju teh čutov, tako kakor si soncu izpostavljena skodelica vode izposoja toploto od sonca.

Atma v povezavi z indrijo oči in predmeti povzroči zaznavanje sveta. Ves svet ni nič drugega kakor Atma oziroma  Brahman. Samo Atma lahko vidi Atmo. Atma vidi Atmo. Možen je odnos med Atmanom znotraj in Atmanom zunaj. Kos kamna je le Atman ali Brahman. Brahman se skozi um in fizično lečo kaže kot kamen. V resničnosti ves svet ni nič drugega kakor Brahman (sarvam khalvidam brahma). Ne more biti nobene povezave med Atmo in ne-Atmo (Jaz in ne-Jaz).

16. V spanju niso prisotni čuti, niti predmeti in um tudi ne, a kljub temu doživljaš mir in blaženost. Od kod vam blaženost, kadar ni predmetov? Um med spanjem počiva v Brahmanu in prav iz Njega izvira ta blaženost. Še to, med spanjem, ko ni drugih oseb, obstaja samo "jaz".

Začasne opredelitve

17. Cogito ergo sum - "Mislim, torej sem." To je Descartova temeljna podlaga filozofije. To je v skladu z izjavo Šri Šankare, da Atman ne more biti iluzoren, saj tisti, ki bi ga hotel zanikati, tudi s tem, ko ga zanika, priča o njegovi resničnosti.

18. Ker je Brahman v svoji resnični naravi nedoločljiv (anirdešja) in nespoznaven (agrahja), moramo kljub temu podati nekaj začasnih definicij. Advaitinci omenjajo nekatere lastnosti (višešane) ali značilnosti (lakšane), da bi Brahmana ločili od predmetov, ki imajo druge lastnosti, in nam tako pomagajo, da se osredotočimo na obravnavani predmet. Te značilnosti so bodisi bistvene (svarupalakšane) kot Sat-Čit-Ananda ali naključne (tatašthalakšane) kot na primer vsemogočnost, vsevednost, ustvarjalnost itd. Zahodni filozofi priznavajo, da obstaja vélika misel ali inteligenca v ozadju vesolja. Drugi in tretji aforizem Vedanta sutre označujeta Gospodovo vsevednost.

19. Karma je džada (neinteligentna). Obstajati mora razdeljevalec, ki bo dživam dodelil sadove dejanj. Samo teorija karme lahko modro razloži pestro naravo sveta (ubogi, bogati, zdravi, bolni ljudje, mogočni intelektualni velikani, rojeni idioti, slabiči, rojeni gluhi in nemi itd.). Nadzornik del ve, koliko plače je treba dati različnim pogodbenim delavcem glede na sposobnost in naravo opravljenega dela. Prav tako Gospodar vesolja pozna dejanja in motive dživ ter jim skladno s tem dodeljuje sadove.

20. Dostikrat predlagate veliko stvari, vendar Bog preuredi drugače. Vsakdo ima praktično izkušnjo tega vsak dan. To jasno kaže, da obstaja Vrhovna moč, ki nadzoruje in vodi vsakega človeka. Ko vršite krepostna dejanja, občutite vzvišenost in zadovoljstvo. Ko počnete hudobna dejanja, ste vznemirjeni in prestrašeni. Zakaj ste prestrašeni? To kaže na to, da v ozadju vaše vesti stoji najvišji Jaz, ki je priča vsem vašim dejanjem (karmadjakaša) in tudi dejavnosti uma.

Notranji vladar in nadzornik

21. Om kena išitam patati prešitam manah?    "Kdo usmerja um?" (Kena upanišada, mantra 1)

Manas (um) je organ čutenja in mišljenja. Najbrž je pod nadzorom nekega, ki to orodje uporablja. Dživa ali človeška duša ni vodja uma, saj vidimo, da običajne ljudi um neusmiljeno premetava. Potemtakem mora obstajati neko drugo Vrhovno bitje, ki je vodja uma. On je antarjami , notranji vladar in nadzornik.

22. Um je močan motor. Ta motor mora imeti zelo inteligentnega voznika. Ta pa je Brahman.

23. Obstoj Atme ali Brahmana lahko dokažemo še na drug način. Oko je drik (zaznavajoči); predmet je zaznavano (drišja). Um je zaznavalec, oko pa je zaznano. Atma je zaznavalec, um s svojimi modifikacijami pa zaznavano. Če se išče zaznavalca Atme, se bo poizvedovanje končalo s tako imenovanim regressus ad infinitum (anavastha doša). Zatorej je Atma (priča vsega in vseh umov) samoobstoječa, samoustvarjena, samosijajna, neodvisna, nesmrtna, nespremenljiva, onkraj časa, prostora in vzročnosti. Ni vidna s pomočjo ničesar drugega. Predmeti so različni, a zaznavajoče oko je eno samo. Indrije (čuti) so različne, a zaznavni um je en sam. Umi so različni, a zaznavajoča Atma je ena sama. Za mnogoterostjo odkrijemo eno. Potrebna je vičara (poizvedovanje).

24. Brahman ni prazen. Ni praznina ali ničnost. Um si sploh ne more zamisliti absolutnega niča. Je paripūrna (poln), ker se v Njem raztopijo vse želje. Deležni ste vrhunskega, večnega zadovoljstvo (parama nitja tripti). Zaobjema vse. Ko z uničenjem tega lažnega iluzornega "jaza" postaneš nič, dobiš vse. Postaneš vse (paramam-apnoti; Brahma-eva-bhavati).

Imejte vero v Boga

25. Vera v naravne zakone je vera v Boga. Ves svet teče pod določenimi, dobro uveljavljenimi zakoni. Ne obstaja naključje ali nesreča. Bog ali Išvara je tataštha-lakšana (naključna lasnost) le v odnosu do Brahmana. Zaradi pobožnega čaščenja bhakt, se nirguna (brez lastnosti) Brahman preprosto pojavi kot saguna (z lastnostmi) Brahman. V resnici ni nič takega kot Saguna Brahman. Obstaja samo obstoj. To je resničnost. To je Resnica.

26. Tako kot vi vidite drevo pred seboj, mora biti nekdo, ki bo videl dejavnosti uma. V nasprotnem primeru bi prišlo do "kartru-kartavja bhava sambandha virodhe" (občutka protislovja v odnosu med izvajalcem in predstavo). Ta nekdo je kutaštha Brahman (globoko zakoreninjena Resničnost).

27. Enostavna primerjava dveh idej in njuno prepoznavanje kot podobnih ali nepodobnih predpostavlja nedeljivo enotnost tistega, kar ju primerja, Atme, ki je zunanja glede na obravnavani vsebini.

28. Olajšanje, ki smo ga v nesreči deležni s spominom na Boga, kaže na to, da obstaja najvišja Moč, ki vodi in nadzoruje človeška bitja.

29. Celo hud materialist in ateist kličeta na pomoč: "O, Bog, odpusti mi, varuj me!", ko se v gostem gozdu sooči s tigrom, ko je v veliki stiski, ko je v nemoči, ko se parnik, s katerim potuje, potaplja, ko trpi za paralizo, ko pride do potresa ali izbruha vulkana, ko sredi noči ostane sam med gromom in strelami.

30. Ateist pravi, da Boga ni. Toda tisti, ki “ve”, da ni Boga, je Brahman.

31. Šunjavadi pravi, da obstaja samo šunja (praznina). Toda tisti spoznavalec, ki spozna šunjo, je Brahman (Bog).

Pravi vir sreče

32. V umu se pojavi želja. Zdaj je tu vritti (vtis). Ta vritti vznemirja vaš um, dokler ne dosežete zadovoljstva z uživanjem želenega objekta. Po koncu uživanja nas preplavi śanti ali mir ali sreča. Pojavi se druga želja. V tem presledku med zadovoljitvijo ene želje in pojavom druge želje nastopi čista blaženost, ker takrat ni uma. Um je pri miru. Ste v enosti z Brahmanom. To stanje čiste blaženosti med dvema željama je Brahman. Če lahko to obdobje blaženosti podaljšate s sadhano, tako da ohranjate idejo Brahmana in ne dovolite, da bi se pojavila kakšen drugi vritti ali želja, boste v samadhiju (nadzavestno stanje). Obdobje med enim vrittijem in drugim vrittijem je pravi sandhi  (stičišče).

33. Kdo vidi napake v Soncu - bodisi da svetlo sije ali ga zastirajo oblaki? To je oko. Kdo vidi napake v očesu, najsi ima sivo mreno ali ne? To je buddhi (intelekt). Kdo vidi napake v buddhiju, najsi bo zmeden ali poln jasnosti? Kdo razsvetljuje buddhi? To je Aham (neskončni "jaz"). Ta "Aham" je kutaštha ali Atma ali Brahman, razsvetljevalec vsega.

34. Kdo osvetljuje predmete v sanjah? To je Brahman. Tam ni nobene druge svetlobe.

35. Recimo, da je ponoči tam nekje precej svetlo. Vi stojite na določeni razdalji. Nekaj stoji vmes kot ovira, zato luči ne morete videti. Lahko pa jasno vidite predmete, ki jih svetloba osvetljuje. Čeprav luči ne morete videti neposredno, jasno sklepate, da mora obstajati velika luč, in sicer na podlagi zaznavanja predmetov. Po tej analogiji tudi vidite svet z njegovimi raznobarvnimi predmeti. V ozadju te narave mora biti razsvetljevalec. Ta razsvetljevalec, tj. "Svetloba vseh luči” - Džjotišamapi tat džjoti iz Gite, je Brahman, adhišthana (podpora) tega iluzornega sveta.

36. Ko um teče od enega predmeta k drugemu predmetu, je stanje presledka, v katerem

ni uma, tako imenovano svarupa sthiti (naravno stanje). To je Brahman.

Pojavnost približa Resničnost

37. Že sama ideja stvarstva nakazuje, da mora obstajati stvarnik; ideja materije nakazuje, da mora obstajati Duh. Že sama ideja spreminjanja pojavov nakazuje, da mora obstajati nespremenljiv noumenon. Sama ideja spreminjajočega se uma nakazuje, da mora obstajati nespremenljiv sakši (priča) in nadzornik (nijamaka) uma.

38. Vesolje odlikujejo popoln zakon, red in harmonija. Najbrž obstaja nadzornik tega vesolja, ki mora biti vseveden, vsemogočen in vseprisoten.

39. Ponoči v popolni temi rečeš: "Tam ni nikogar." Kako to veste? Veste, ker ste v resnici sakši (priča). Ta sakši je Brahman.

40. V vsakdanjem življenju pravite: "Moje telo", "Moja prana", "Moj um", "Moja indrija". To jasno pomeni, da je Jaz oziroma Atma popolnoma drugačen od telesa, uma, prane in indrij. Um in telo sta tvoja služabnika ali instrumenta. So prav tako zunaj vas kakor npr. te brisače, stoli, skodelice. Oprimete telo, tako kot držite v rokah dolgo sprehajalno palico.

41. Kot kazen za določeno kaznivo dejanje bi si raje odrezali roke kakor da bi vam odstranili oči. To očitno kaže na to, da vam je indrija bližja in tudi dražja kakor zunanji instrumenti.  Namesto smrtne kazni bi se raje odločili, da vam odstranijo obe očesi. To kaže na to, da vam je življenje dražje in bližje kot indrija. Ko trpite za hudo, dolgotrajno boleznijo, se želite odpovedati tudi svojemu življenju, da bi dosegli srečo. To kaže, da vam je Jaz ali Atma dražji od življenja ali prane.

Neprekinjenost obstoja

42. Pri ljudeh in živalih obstajata dva močna nagona. To sta samoohranitveni in razmnoževalni nagon. Lakota je manifestacija samoohranitvenega nagona. Osnova samoohranitvenega nagona je nesmrtna narava duše. Zaradi bhranti (iluzije) dživa ali posamična duša zmotno misli, da je telo Atma in da je večno, zato se samoohranitveni nagon na vse načine trudi, da bi telo ohranil za dolgo časa (abhiniveša) in ga tukaj nadalje obdržal. Ideja o nesmrtnosti je zaradi iluzije napačno preslikana na telo. Čeprav  za fizično telo smrt obstaja, si dživa domišlja, da bo tu živela večno. Obstoj samoohranitvenega nagona namiguje na obstoj nesmrtnega Brahmana (Boga).

43. Zakon o reinkarnaciji je nezmotljiv. Duša človeka, ki je preživela po smrti v prejšnjem življenju, se s pomočjo spominske moči (samskara) tudi v naslednjem življenju spominja svojega obstoja celo po ločitvi od fizičnega telesa. Zato je ljudem prirojen občutek, da obstajajo tudi po smrti fizičnega telesa. Obstoj je Brahman.

44. Človek ob svoji smrti običajno trdi: "Prestal sem veliko trpljenja, težav in problemov v tem življenju. Opravil sem različna dobra dejanja. Morda niso bila zaman. Navsezadnje, ali sem se toliko trudil samo za to življenje? To ni mogoče.  Moram biti nesmrten." On izumi teorijo nesmrtnosti. Tudi zdrava pamet vsakomur pove, da mora obstajati nesmrtna Atma.

45. Kot otrok si se igral v materinem naročju. Potem si zrasel v šolarja. Nato si v puberteti postal vzdihujoč ljubimec. Nato si dosegel odraslo moškost. Nazadnje si postal sivolasi veteran. Doživel si različne izkušnje. Gotovo obstaja nespremenljivi Jaz, ki je priča tem spreminjajočim se izkušnjam. V nasprotnem primeru so te izkušnje nemogoče. Ta nespremenljivi Jaz je Brahman. Je podlaga vseh teh spreminjajočih se življenjskih izkušenj. Nespremenljivi Jaz mora nenehno povezovati menjave iz otroštva v  fantovstvo, potem moškost in nazadnje starost.

46. Ko ponoči v temi iščeš neko stvar, to storiš s pomočjo prakaše (osvetlitve) adhištana-čaitanje ali Brahma-čhaitanje, in sicer, da bi našel predmet, z iztegnjinimi rokami tipaš naokoli po sobi, tudi če ni nikakršne svetlobe. Brahman je samosijajen in sarvaprakaša (osvetljuje vse). Osvetljuje buddhi, oči, sonce in vse predmete.

2. poglavje
VEDANTIČNA PRAKRIJA (proces Vedante)

( Kategorije znotraj Vedante )

Adhjarūpa-Apavada

Tako kot se kačo zmotno pripiše vrvi (radžu-sarpa), srebro pa biseru (suktika-radžata), človeka denimo stebru (sthanur manušja), vodo pa prividu (mriga-trišnika), modrino pa nebu (akaša nīli), sta svet in telo nanešena na Brahmana. To je adhjarūpa.

To ni kača. To je vrv. To ni srebro. To je biser. To ni človek. To je steber. To ni voda. To je privid. To ni svet. To ni telo. To je Atman. To je apavada ali apavada jukti. Zavrnete, izločite ali zanikate lažno stvar in vzameš razliko, ki je ostala, kar je namreč edina resnična stvar.

V skladu z doktrino adhjarūpe ne obstaja resnična stvaritev. Svet je le videz.

Sat-čit-ananda

Čeprav je na tem svetu vse minljivo, ljudje kupujejo ogromna zemljišča, gradijo bungalove na različnih mestih in postavljajo večnadstropne hiše. Želijo vzpostaviti večno življenje v tem čutnem vesolju. To je vidik Sat. Ta nakazuje, da so v bistvu nesmrtni. Zaradi annjonje adhjase oziroma vzajemnega prekrivanja so zamenjali  anitja (ne-večno) za suči (čistost - čistega Atmana), duhkho  (trpljenje) za sukho (srečo), anatmana (ne-jaz) za Atmana (čisti Jaz). Ta annjonje adhjasa je posledica avidje. To je razlog, zakaj človek misli: „Jaz sem svet, jaz sem lep,“četudi ve, da je telo polno nečistoč. Kljub spoznanju, da mora vsakdo umreti, človek misli, da bo živel večno, in se na veliko pripravlja, da bo živel tu za vedno. Tudi pri tem gre za sat vidik esencialne sat-čit-anande.  

Tudi bedak misli, da je zelo moder; v svojem bistvu je namreč vseobsegajoč modrost. To je čit  vidik sat-čit-anande. Odraščajoči otrok je zelo radoveden. Kadarkoli pride v stik z novimi stvarmi, drega svojo mater, rekoč: „Mami, kaj je to? Kaj je to?“ Izraža močno  hrepenenje po znanju, kar je spet čit  vidik. Vsakdo si želi znanje. V tem je (navzoč) vidik čit.

Vsi tečejo za užitkom. To je ananda vidik. Vsi si želijo večnega življenja, neskončnega znanja in neskončne anande (blaženost). To je sat-čit-ananda.  

Brahman je sat-čit-ananda. Sat je resnica. Tisto, kar obstaja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, je sat. Nima začetka, sredine in konca. Je svajambhu (samo-obstoječ, samo-ustvarjen). Je je tisto, kar se nikoli ne spreminja (nirvikara, kutaštha). Svet biva v Resnici ; svet izhaja iz Nje in spet se Vanjo razpusti nazadnje. Resnica je edino Bistvo ali Substanca, ki prežema ta svet bitij in je njegova podlaga. Resnica je in daje nesmrtnost in neustrašnost (amritatvam, abhajam iz Upanišad). Čit  je samospoznanje. Znotraj čita ni indrij. Je samosijajen in daje svetlobo umu, buddhiju, indrijam, koži telesa, soncu, luni, zvezdam, ognju, streli in prav vsem predmetom. Ananda je blaženost sama oziroma samozadovoljnost. V anandi ni uživalca. Je uživanje samo po sebi.

Sadež manga imate radi, ker vam nudi užitek. Med vsemi stvarmi najbolj ljubite svojega Atmana. To namiguje na dejstvo, da je narava Atmana zagotovo ananda svarūpa (blaženo bistvo), ananda ghana (gmota blaženosti).

Parabrahman I

Parabrahman ali Absolut je poimenovan z naslednjimi besedami. Zares številna imena in besede si prizadevajo opisati naravo Absoluta.

I. Bhuma (brezpogojno); atitam (transcendentno); paripūrnam (ves poln); parasamvit (vrhovno znanje oziroma zavest); džñānam, džñānaghanam (gmota znanja); param (Vrhovni); anirdešjam  (neopisljivo); dvandvatitam (onkraj parov, onkraj relativnega); anavačhinnam (neomejeno); nirvisešam (brez atributov); akhandam (nedeljivo); niškrijam (nedejaven); kalatitam (onkraj časa); desatitam (onkraj prostora in kraja); nirvikaram (brez sprememb); samam (vsestranska enakost); śantam (miren); nirupam (brez oblike); nirandžanam (brez madeža); samjam (vseobsežno stanje ravnovesja in miru).

II. Advaitam (nedvojno); akarta (nedelovalec); abhokta (ne-uživalec); asanga (nenavezano); asakta (neprizadeto); nirguna (brez lastnosti); nirlipta (nevezano); avjakta (skrito ali neizraženo); ananta (neskončno, brezmejno); anadi (brez začetka); amritam (nesmrtno); anandam (blaženost); ačala (nepremičen); amara (brez smrti); akšara (neminljivo); avjaja (neizčrpen, nespremenljiv); ašabda (brez zvoka); asparša (brez dotika); arupa (brez oblike); amurta (brez oblike); atanu (brez telesa); sukšma (subtilen); agandha (brez vonja); aprana (brez prane); amana (brez uma); atindrija (zunaj čutov); adrišja (česar ni mogoče videti s fizičnim očesom); satjam (Resnica); śivam (ugoden); kantam (svetleč); sat-čit-ananda (absolutni obstoj, absolutno znanje, absolutna blaženost);  śantam (mirno); četana (zavest); čaitanja (zavest); čidgana (množica znanja); činmaja (polna zavest); čidakaša (inteligenca); čit-matra (zgolj znanje); sat-matra (samo obstoj); tanmaja (polna Tega); amala (brez nečistoče); nirmala (čista), vimala (brez maje).

III. Avang mano gočara (zunaj dosega govora in uma); nisčala (negibna); nitja (večna); nirupadhika (brez upadhija oz. pripadajoče omejitve); niratisaja (neskončno); nirakara (brez oblike); kutaštha (sedeč na skali, nespremenljiv); pradžñānam, sakši (priča); drašta (videc); turija (četrto stanje); vidžñāna (posebno znanje); svajam džjoti (samosijajen); sva prakaša (lastna svetloba); kaivalja (izolacija); kevala (sam); suddha (čist); siddha (popoln); suddha čaitanja (čista zavest).

IV. Nirdoša (brez napak); buddha (vseveden); nirvikalpa (brez vikalpe); svarūpa (bistvo); ekarasa

(eno homogeno bistvo); apariččinna (neskončno); trigunatita (onkraj treh gun); nada bindu kalatita (onkraj nade, binduja in kale); niškala (brez delov); trividha pariččedarahita (brez trojne pariččede , npr. čas, prostor in vzročnost); svadžatīja vidžatīja svagata bheda rahita (brez teh treh vrst razlik); ekam (eno); nirmoha (brez zablode); niradhara (brez opore); niralamba (nepodprt); nirasraja (ki ne rabi opore); nirlīna (brez opore); nirdvandva (brez parov nasprotij); ačintja (nepredstavljivo); avinasi (neminljivo); avjavaharam (brez madeža posvetnosti); agrahjam (nezgrabljiv); alakšanam (brez razpoznavnih znakov); avjapadešjam (neopisljiv); adžam (nerojen); niravaja (brez členov); drik (videc); čitrupa (gmota znanja).

Parabrahman II

(Absolutno)

Para Brahman je tisti Sat Vastu, ki je nitja (večni), svajambu (samoobstoječ), svajam džjoti, svajam prakaša (samosvetleč), vjapaka (vseprežemajoč), nirakara (brez oblike), nirguna (brez lastnosti), amritam (nesmrten), nirvikara (nespremenljiv), anadi (brez začetka), parama-karanam (brez vzroka), ananda svarūpa (blaženo bistvo).

Stvar, ki ni pogojena s časom, prostorom in vzročnostjo, je gotovo neskončna in nesmrtna. Neumrljiva stvar mora biti nespremenljiva in Večna. Potemtakem Sat Vastu gotovo obstaja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, hkrati pa ne sme imeti začetka, sredine ali konca.

Večna stvar mora biti brez začetka. Stvar brez začetka mora biti brez vzroka. Kar ima začetek, se pravi je posledica nečesa, sploh ne more biti večno in se torej absorbira v svoj vzrok. Toda Brahman, ki je vzrok vsega, ni učinek, in je kot tak Večen. Brahman nima vzroka, v katerega bi bil lahko vsrkan; in temu podobno je neskončen, t.j. tisto, kar nima konca ali česa, kar bi se lahko storilo z njim. Na način, na katerega je minljiva narava plantanovk, mangov, itd. razvidna iz dejstva, da dajejo plodove in druge rezultate, nato pa izginejo; za Brahmana pač ni videti, da bi imel takšen konec; zato je tudi večen.

Brahman ne propada in ne pojema; potemtakem je tudi večen; kajti kar razpada, je minljivo.

Vseobsegajoča stvar mora biti brezoblična in zelo, zelo subtilna (sukšma). Zato je Brahman vjapaka, vseprežemajoč in pretanjen.

Spremenljiva stvar ne more biti neskončna. Zato je Brahman nirvikara. Če je Brahman nepovzročen, mora biti samoobstoječ (svajambhu).

Brahman je Čit svarūpa (samozavedanje).

Neskončna stvar mora biti brez vzroka. Končna stvar ne more biti vzrok tega vesolja.

Tri telesa

1. Fizično telo (ali grobo telo) sthula šarira. 

2. Astralno telo (ali subtilno telo) sukšma šarira.

3. Vzročno telo (ali semensko telo) karana šarira.

Astralno telo je znano kot linga šarira, linga deha, puriaštaka ali antavahika.

Ilustracije

(1) V nadaljevanju so navedene različne ilustracije (drišantas). Lupina tamarinde ustreza

fizičnemu telesu. Užitni del sadeža predstavlja astralno telo. Seme ustreza karana šariri.

(2) Lupina sadeža gvajave oz. guave (amarūd) ustreza fizičnemu telesu. Meso predstavlja astralno telo. Semena ustrezajo vzročnemu telesu.

(3) Led predstavlja fizično telo. Voda ustreza astralnemu telesu. H₂0 (dve molekuli vodika in ena molekula kisika) predstavlja vzročno telo.

(4) Seme, bombaž in tkanina so še ena ponazoritev.

1. Fizično telo

Fizično telo je sestavljeno iz petih elementov. Vsebuje annamaja košo (prehrambena ovojnica).  Po smrti razpade na svoje sestavne dele (5 elementov). To telo je rezultat vaše karme. Ko bodo karme spražene z dosego Brahmadžñāne, ne boste več privzemali nobenega novega telesa. Kakor s tem, ko imaš luč, izgine prikazen in ni verjetno, da bi se nam ta še kdaj prikazala, tako tudi duhovi telesa popolnoma izginejo s svetlobo spoznanja Brahmana.

„Džñāgnih sarvakarmani bhasmasat kurute-Ardžuna –  O Ardžuna! Ogenj modrosti spremeni vsa dejanja v pepel.“ (Gita: IV-37.) Nato se osvobodiš iz samsaričnega cikla rojstev in smrti. Osvobojeni ste tiranije mesa.

2. Astralno telo

Astralno telo je sestavljeno iz 17 sposobnosti ali tattv, in sicer 5 džñāna indrij ali organov spoznavanja, 5 karma indrij ali  izvršilnih organov, 5 pran ter uma in buddhija.

Čitta (organ spomina ali podzavestni um) spada pod um. Ahamkara (načelo samopriznanja oz. istovetenja) spada pod buddhi (antargata). To astralno telo je obsežnejše od fizičnega telesa. Je zelo, zelo subtilno. Zato se nahaja znotraj fizičnega telesa, denimo, kakor akaša v sobi ali kakor mehur v nogometni žogi. Pri praničnem zdravljenju operater stoji nekoliko proč od subjekta, vendar se zdravljenje kljub temu izvaja. Neposredni fizični stik ni potreben. Zdravilec preprosto naredi nekaj „prehodov“ z rokami. To jasno dokazuje, da je astralno telo obsežnejše od fizičnega. Tudi v mesmerizmu  ima to telo vidno vlogo. Je sedež želja in čustev. To astralno telo se polni z „jazom“ in „mojim“. Če ahamkara oslabi, tudi to telo oslabi. To je orodje za vse dejavnosti utelešenega jaza, kakor npr. dleto in drugo orodje za mizarja. To telo je tisto, ki opravlja avagamano (odhod v nebesa in ponovni prihod na ta svet). To telo bo razpadlo le ob videhamukti (breztelesni odrešitvi). Prana ali energija je tista, ki povezuje fizično telo z astralnim. Smrt pomeni ločitev astralnega telesa od fizičnega, pri čemer se nitkasta, tanka pranična povezava pretrga. Vasane obstajajo v razširjenem stanju v astralnem telesu.

Astralno telo ima sposobnost širjenja in krčenja. To se skrči pri psih in razširi pri slonih. Astralno telo je tisto, ki deluje v sanjah. Duhovi in prikazni se pojavljajo s tankim megličastim astralnim telesom. Mrtvo telo ne more čutiti, vonjati, okušati, govoriti itd. Ko astralno telo poseduje fizičnega, ga lahko premika. To fizično telo ne more storiti ničesar brez pomoči astralnega telesa. Fizično telo je kakor igrača iz mesa, ki jo premika prana ali astralno telo, ki je samo pod nadzorom antarjamija ali sutradhare.

Išvarah sarvabhutanam hrid-dese-Ardžuna-tišthati,

Bhramajan sarvabhutani jantrarudhani majaja.

„Gospod skozi svojo moč iluzije prebiva v srcih vseh bitij, o Ardžuna, in povzroča, da se vsa bitja vrtijo, kakor da bi bila nameščena na lončarskem kolesu.“ (Gita: X VIII-61.)

Zgornja dejstva dokazujejo obstoj astralnega telesa.

3. Vzročno telo

Vzročno telo ali semensko telo, ki vsebuje samskare in vasane v semenskem stanju, ki je sestavljeno iz mūla adžñāna ali mūla avidje (primitivna nevednost) podpira druga dva telesa, fizično in astralno. Vzročno telo je vzrok za drugi dve telesi. Astralno in fizično telo sta učinka (karja) vzročnega telesa. Ti dve telesi ne moreta obstajati brez vzroka, semenskega telesa ali karane šarire. To je adhara ali podpora za obe telesi. Vzročno telo je prvotna tančica ali avarana nevednosti, ki stoji med vami in svarūpo oz. Brahmanom, sat-čit-anando – Absolutni obstoj, védenje in blaženost. Ko bo ta tančica odstranjena, boste zasijali v svoji lastni slavi ali veličini (stanje niravarana). Postali boste Brahman. Vse duhovne sadhane so namenjene odstranjevanju te tančice (avidja nivritti).  To vodi do mokše. Odstranite zaveso (tančico nevednosti) s stalno nididhjasano ali meditacijo na „OM“ in njegov pomen z bhavo ali čutenjem. Spočili se boste v sat-čit-ananda-svarūpi.

V stanju džagrata ali budni zavesti so delujoča vsa tri telesa. V stanju sanj fizično telo počiva. Drugi dve telesi pa delujeta. V globokem snu deluje le karana šarira. V zvezi s tem ne bo odveč, če omenimo tri pomembne vrittije, prija, moda in pramoda, ki pripadajo karana šariri. Ko na tržnici vidite grozdje, se pojavi želja. To je prija. Ta vritti izvira iz karana šarire. Ko grozdje dejansko posedujete, je vaša naklonjenost še globlja. To je moda. Ko pa ga dejansko poješ in doživiš zadovoljstvo, se pojavi pramoda. Podobno velja za vas, ko se srečate s svojim bližnjim prijateljem. Ko ga srečate, izkusite prijo. Ko pa se z njim pogovarjate in obedujete, ustrezno sledita moda in pramoda.

Tako kot je fizično telo od posameznika do posameznika različno, se tudi um, glavni sestavni del astralnega telesa, pri različnih posameznikih razlikuje. Obstajajo različne vrste umov z različnimi okusi, temperamentom in načinom razmišljanja, itd. vendar obstaja ena sama homogena, večna, nespremenljiva, nesmrtna, vedno čista, nedeljiva Čaitanja v ozadju fizičnega, astralnega in vzročnega telesa. Ta tri telesa lebdijo na tej adhišthani oziroma opori – Brahmanu, kakor delci prahu na vodi v kozarcu. Brahman vse združuje. Ta  združujoča, večna, vse prežemajoča najvišja zavest je Brahman ali Atman. To je vaš lastni jaz. Atman se razlikuje od teh treh teles (šariratraja vilakšana). Vi niste niti fizično telo, niti astralno, niti vzročno telo. Ste sat-čit-ananda – amrita-Atman.  O tem ni dvoma.

Neprestano vbijajte v um takšne ideje. „Jaz nisem telo. Jaz nisem um. Nisem vzročno telo. Jaz sem čidananda-rupah, śivoham, śivoham.“ To bo privedlo do mokše. Tri telesa so iluzorna kot mriga- trišna (voda v prividu). Edina resničnost je Brahman. Tri telesa so le nanos (adhjarūpa) na Brahman, tako kakor je srebro navidez naneseno na biser (suktika-radžata), kača na vrv (radždžu-sarpa), modrina na nebo (akaša-nīli), človek na steber (sthanur-manušjah). Vrši apavado (odpravi, zavrzi, zanikaj tri telesa). Uporabi neti-neti (ne to, ne to). Telo ni Atman. Um ni Atman. Vzročno telo ni Atman. Kar ostane je kevala (sama), čidakaša, suddha (čista), paripurna (vseobsegajoča), Čaitanja (čista zavest), sat-matra (obstoj sam), čit-matra (zgolj zavest).

To je kevala astitva Vedantincev.

Linga-Sarira

(Sukšma deha – Astralno telo)

Ta linga-šarira zaradi svoje finosti lahko izstopi ven, zaradi svoje prozornosti (prepustnosti) pa ga ne more zaustaviti nobena groba snov. Zaradi teh razlogov ga mimoidoči ne zaznajo, ko izstopi iz telesa.

Zaradi tega ni uničen z uničenjem grobega telesa. Prav zaradi te subtilnosti tega subtilnega telesa ne uniči vse tisto, kar uniči grobo telo, denimo, gorenje in podobno. Temu istemu subtilnemu telesu pripada toplota, ki jo zaznavamo ob dotiku živega telesa. Po smrti se te telesne toplote ne občuti, medtem ko je lastnosti, kot so oblika, barva, vlaga in tako naprej, moč zaznati; po drugi plati pa je toplota opazna, dokler obstaja življenje. Iz tega sledi, da se toplota nahaja drugje kakor v nam običajno znanem telesu. Sveti spisi pravijo tudi: „Topel je, če bo živel, hladen, če bo umrl.“

Brahmadžñānijev prana po smrti ne zapusti

1. Bodisi skozi oko bodisi skozi druge telesne odprtine, kot so nos, usta, anus itd.

prana  pri običajnih ljudeh, ki nimajo najvišjega znanja, po smrti zapusti telo.

2. „Ampak velja za človeka, ki ni poželjiv, osvobojen želja, ki je zadovoljil svoje želje in si želi samo še Jaza, pri njem vitalni duh (prana) ne odide - ker je Brahman, gre k Brahmanu.“

„Na tasja prana utkramanti“-Bri. Up., IV, 4, 6.

„Atraiva samavalijante“ - Bri. Up., III, 2, 11.

Njegova prana ne odide drugam (z namenom transmigracije). Iz tega izrecnega zanikanja sledi, da prana ne zapusti telesa tistega, ki pozna Brahmana.

Panča košas

(pet ovojnic)

1. Annamaja koša (prehrambena ovojnica)

2. Pranamaja koša (vitalna ovojnica)

3. Manomaja koša (umska ovojnica)

4. Vidžñānamaja  koša (intelektualna ovojnica)

5. Anandamaja  koša (ovoj blaženosti)

Maja pomeni „poln“. Koša pomeni ovoj ali plast. Koša predstavlja nožnico meča.

Atman med košami je kakor najredkejši in najbolj dragocen diamant, ki je shranjen v temni votlini, obkrožen s petimi gorskimi verigami, ki so prekrite ena čez drugo.

Atman je kakor diamant, ki je položen v pet skrinjic, kjer ena vssebuje drugo, pri čemer je notranja skrinjica čistejša, subtilnejša in bolj obsežna od zunanje.

Če za kuhanje uporabljate Rukmini kuhalnik, imate niz petih posod, ki so nameščene ena v drugi. Podobno velja za pet ovojnic.

Pet koš je kakor pet tančic, ki zastirajo svetlobo, pri čemer je zunanja gostejša od notranje.

Annamaja koša je fizično telo. Pranamaja, manomaja in vidžñānamaja koša so v astralnem telesu oziroma lingadehi. Anandamaja koša pripada vzročnemu telesu. Pranamaja koša vsebuje pet karma-indrij ali izvršnih organov. Manomaja koša in vidžñānamaja koša vsebujeta pet džñāna-indrij. Prija, moda in pramoda so gune ali lastnosti anandamaja koše.  Slednja vsebuje  mūla adžñāno oz. mūla avidjo. Rojstvo in smrt pripadata annamaja koši. Lakota in žeja pripadata pranamaja koši. Harša in soka (veselje in depresija) spadata v manomaja košo.

To je šad-urmi (šest valov) v oceanu samsare. Strast, jeza, pohlep, sankalpa-vikalpa so karme manomaja koše. Kartritva (delovanje), bhoktritva (uživanje) pripadajo vidžñānamaja koši. Spanje in moha (zabloda) pripadata anandamaja koši.

Pranamaja, manomaja in vidžñānamaja koša soobstajajo. Sestavljajo eno telo, linga-šariro. Ne da se jih ločiti.

V manomaja koši deluje Iččha šakti. V pranamaja koši deluje krija šakti. V vidžñānamaja koši deluje džñāna šakti.

V Taittirija upanišadi je vsaka koša predstavljena kot ptica s petimi sestavnimi deli - glavo, dvema kriloma, repom in trupom (Atman). Anandamaja koša je opisana takole. Prija (ljubezen) je njena glava. Atribut moda (veselje) je njeno desno krilo. Pramoda (veselje) je njeno levo krilo. Blaženost je deblo (Atman). Brahman je rep - opora.

Vidžñānamaja koša (ovojnica znanja), za katero je značilen ego, ima kartritvo in bhoktritvo, dve značilnosti izvajalca. Opremljena je s funkcijo znanja (džñāna šakti) in se vedno identificira s telesom in organi itd. To povzroči, da se človek ponovno spusti v svet. Je  izredno bleščeča in zaradi tega, ker je zelo blizu Najvišjemu jazu, zapelje dživo v transmigracijo.

To je ananda iz anandamaja koše, ki se prenaša na um in celo na fizično telo. Anandamaja koša, pognana v gibanje prek lastnosti prije, mode in pramode ob pogledu, posedovanju in uživanju prijetnih predmetov, spodbuja um, ki pa zatem spodbudi tudi fizično telo, kakor pri osebah, ki včasih od veselja začnejo plesati.

Ananda iz anandamaja koše je podeljena umu in fizičnemu telesu prav tako. V slučaju prisotnosti česa nezaželenega, denimo sovražnikov, se tedaj pojavijo obrnjeni prija, moda in pramoda vrittiji, invertirani kakor plamen, ki je invertiran v ogledalu zaradi napačne mentalne predstave.

Anandamaja koša deluje predvsem v snu brez sanj, globokem spanju, vendar jo je včasih mogoče opazovati tudi v budni zavesti. Ta koša namreč deluje ob pogledu na najljubši in najprijetnejši predmet ali med uresničevanjem nekaterih najbolj krepostnih dejanj. Ta ovojnica, ki je modifikacija avidje (nevednosti), zaradi prijetnih lastnosti v sebi, ujame iskalca Brahmadžñāne in ovira njegov nadaljnji duhovni napredek, če ni previden in čuječ.

Transcendirati mora ta ovoj in priti do Atmana onkraj.

Atman je pančakoša vjatirikta (razlikuje se od 5 koš). Atman je onkraj petih koš. Ko z analizo, introspekcijo in vičaro, pa tudi s šruti, jukti in svanubhuti (šastre, sklepanje in lastna neposredna izkušnja) dosežete zelo močno prepričanje, da ste popolnoma ločeni od petih ovojnic, se vsi strahovi razblinijo. Pet ovojnic plava v Brahmanu oz. Atmanu. Atman je v petero ovojnicah, saj je vseprežemajoč. Vendar se razlikuje od petih koš. Ovojnice so iluzorne. Resničen je edino Atman. Pri panča košah imamo opravka z relativnim, odvisnim obstojem. Niso v Atmanu, ampak je Atman v njih, pri čemer njihove spremembe in nečistoče Nanj niti najmanj ne vplivajo, podobno kakor na sončne žarke niti najmanj ne vpliva,  ko padejo na umazane snovi, kot je kravji gnoj, in čiste stvari, kot je voda, cvetje itd.

Z vedantično metodo anvaja vjatireka morate ločiti in izločiti Atmana iz petih ovojnic.

Nama-rupa je vjatireka. Obstajajo seveda različna imena in oblike. Kadar sta prisotna eno ime in oblika, so druga imena in oblike tedaj in tam odsotna.

Atman oziroma asti-bhati-prija (Sat-Čit-Ananda) je anvaja. Nama-rupa (vjatireka) je pri različnih posameznikih različna, vendar asti-bhati-prija (anvaja) je pri vseh osebah enaka. Tako kakor  prekuhavate skuto in iz nje izločite maslo z dolgotrajnim, naporni mešanjem, boste morali izločiti maslo-Atmana, iz petih koš z dolgotrajno meditacijo na pranavo „OM“ skupaj z njenim pomenom, kar pa morate storiti z bhavo (občutkom). To je Brahma-abhjasa. To je džñāna-abhjasa. To je vedantična sadhana. To je džñānajogijska meditacija.

Tako kot izločite mūng-ki-dal (rumeno lečo oz. adzuki fižol) iz mešanice zelenega dala, majhnih koščkov kamenja, delcev slame, riža in pšenice ter zavržete druge stvari, boste morali z metodo anvaja izločiti Atmana in zavreči neuporabno petorico ovojnic (koš) z metodo vjatireka.

Tako kot iz trave mundža odstranite trst, prav tako boste morali iz petih koš izveči ekstratkt čistega Atmana.

Kakor iz snopov riža s pretresanjem in luščenjem dobite riž, tako boste morali tudi Atmana izločiti iz ovojnic s pomočjo šravane, manane in nididhjasane.

Opomba: Natančen študij Taittirija-upanišade bo omogočilo celovito razumevanje petih koš.

Kako preseči koše

Poleg metode anvaja-vjatireka, opisane na prejšnjih straneh, obstaja še en način, s katerim lahko presežemo teh pet ovojnic oz. koš.

Vročina in mraz sta dharmi annamaja koše. Če razvijete visoko stopnjo titikše (moč vzdržljivosti), kot jo je Svami Krišna Ašram iz Gangotrija, in če lahko potem prenašate vročino in mraz, ste presegli ovoj annamaje. Če obvladujete lakoto in žejo, torej dharmi pranamaja koše, ste presegli to košo. Če lahko prenašate bolečino, žalitev, obsojanje, nespoštovanje, ki so dharme vezane na manomaja košo, ste presegli tudi to ovojnico. Če odstranite identifikacijo s predmeti, telesom, ženo, otroki, hišo, lastnino z mitjabhavo, ste presegli vidžñānamaja košo. Z brezbrižnostjo (udasinata) in z opustitvijo mohe (zablode) ter obvladovanjem spanja lahko presežete anandamaja košo.

Popolno izničenje anandamaja, pranamaja, manomaja, vidžñānamaja in anandamaja koše se zgodi le pri videha mukti-ju (breztelesna osvoboditev). Pri radžastičnih osebah, katerih misli so polne poželenja, jeze, pohlepa in mohe, pančakoše ne vibrirajo harmonično. Ustrezno lahko meditiraš le, če so vse te koše zdrave in čvrste. Džapa (ponavljanje) katere koli mantre pomaga pri ohranjanju harmonije med košami. Te vibrirajo v pravilnem ritmu. Zaradi izvajanja asan je annamaja koša zdrava. Pranajama očisti pranamaja košo, jo ohranja zdravo in pomaga pri njenem ritmičnem vibriranju. Vičara, manana, nididhjasana (meditacija) razvijajo vidžñānamaj košo in ohranjajo njeno harmonično vibracijo.

Tri avasthe

(Džagrata, Svapna, Sušupti)

1. Džagrata avastha (stanje budnosti ali budna zavest).

2. Svapna avastha (stanje sanj).

3. Sušupti avastha (stanje globokega spanja).

Džagrata avastha je budna zavest, v kateri um deluje skupaj s čuti in pridobiva izkušnje in znanje o svetu predmetov. Abhimani  je višva.  Z drugimi besedami, višva je zavest, ki se nanaša na grobo telo posameznika.

Svapna avastha je zavest sanjanja, v kateri um sam deluje neodvisno. Indrije so pri miru. Um z nekaterimi spremembami reproducira izkušnje budne zavesti. V tem stanju se um sam spremeni v sanjske predmete, kot so reke, gore, rože, vrtovi, stoli itd. Abhimani je taidžasa. Z drugimi besedami, taidžasa je zavest, ki se nanaša na astralno telo posameznika.

Sušupti avastha je stanje globokega spanja, v katerem um zadobi lajo, se pravi  da se vrne v svoj vzrok mūla avidja. Tam je deležen popolnega počitka. Abhimani tega stanja je pradžñā. Z drugimi besedami, pradžñā je zavest, ki se nanaša na karana šariro oz. vzročno telo posameznika.

Prizori za gledališko zaveso, ko se le-ta odgrne ali dvigne, predstavljajo stanje džagrata. Ko je taista zavesa zložena, vsi ti prizori niso vidni. To ustreza stanju globokega spanja. To lahko ponazorimo na drug način. Čista tkanina predstavlja kutaštho ali sakši (čisti Jaz). Ko je obarvana modro, pomeni sušupti; ko je na njej karkoli skicirano, označuje stanje svapna; in ko je pobarvana z različnimi barvami, predstavlja stanje džagrata.

V spisu Joga Vasištha je rečeno, da se ponavljajoča domišljija (spūrna) zgosti v svet našega budnega stanja. Vtisi budnega stanja, ko jih um fotografira, se ponovno pojavijo kot sanje v svapna avasthi.  Atma Purana pravi: „Ko Buddhi Maharani ( princesa-razum) v spremstvu svojega ljubljenega moža, dživatme (posamične duše), sedi v  oknu-očesa, se pojavi panorama fizičnega sveta. To je stanje budnosti. Ko se naveliča tega prizora fizične ravni, preseli svoj sedež v grleni Hita Nadi, kjer uživa v sanjskem svetu. Ona se spet umakne globlje v svoje notranje stanovanje, v svojo spalnico in s tem se vse umakne v prvinski vir, mūla avidjo.“  Tukaj je vsakdo v zelo tesnem stiku s čistim Atmanom. Zelo tanka tančica nevednosti ločuje posamezno dušo od Atmana. Blaženost stanja sušupti je kakor kapljica v oceanu. V stanju budnosti pa uživate droben delec te kapljice. Ali si lahko predstavljate naravo anande  v Brahmanu ali Atmanu? To je ocean blaženosti, ki je neizmeren, nedoumljiv in neopisljiv.

Manoradžja ali manoratha (ustvarjanje gradov v oblakih), sanjarjenje itd. so pravzaprav sanje v stanju džagrata. Odsotnost misli je sušupti v budni zavesti.

Obstaja četrto stanje, imenovano turija, v katerem ste sakši za ostala tri zgoraj opisana stanja. Turija pomeni četrto. Džñāniji uživajo samo  v tem stanju. To je savikalpa samadhi v besednjaku vedantincev. Turijatita je najvišje stanje nirvikalpa, v katerem vse tri zgornje avasthe popolnoma izginejo. Dejansko to sploh ni stanje. Je onkraj vseh stanj. Je ekarasa (eno homogeno bistvo). Ta ekarasa-turijatita je skupna dživi in Išvari. Turijatita je Brahman ali Atman. Atman oziroma Brahman je avastatraja sakši (priča treh stanj). On ponoči med spanjem (dnevna pralaja) umakne neštete džive v Svojo maternico in ostaja tiha priča,  a naslednje jutro jih prek vikšepa šakti spet projicira v

njihove različne samsarične dejavnosti.

Kako preseči tri avasthe

Obstajajo stopnje za preseganje treh stanj, eno za drugim. Duhovni aspirant na vedantični poti začne zreti v svet, kakor da gre za sanje. Ideja o resničnosti sveta počasi bledi. Njegov zorni kot se spremeni. Postopoma se bo ustalil v stanju džagrat-svapna. Dela in vidi svet. Toda vse dojema v smsilu sanj. Dajal bo vtis običajnega človeka. Nihče razen džñānijev ne more razumeti njegove miselnosti. Delo je zanj lila (igra). Je sakši za dejavnosti uma in telesa. Ta džñāni-iskalec bo na silo vbil v svoj um te štiri ideje: svapna-sakši-akarta-lila.

Tudi če džñāni dela, sploh ne dela, ker ima zgornjo bhavo. Tudi če jé dobrote in sladkarije, to sploh ni višaja. Ustaljen je v ideji „abhokta“. Poistoveti se z Brahmanom. V njem ni kama-sankalpe. Posvetne osebe zelo težko razumejo stanje džñānija.

Ko se človek utrdi v džagrat-svapni, bi moral poskušati doseči džagrat-sušupti tako, da postane popolnoma ravnodušen do vseh predmetov in se ustali v eni samcati ideji, da ne obstaja nič razen Brahmana.

„Sarvam khalv idam Brahma;

na tha nana asti kinčana.“

„Vse je samo Brahman. Različnost ne obstaja.“ Sčasoma bo doživel to izkušnjo upanišadskih modrecev in vidcev. Tedaj ni nobene spūrne več. Deha adhjasa (identifikacija s telesom) je izginila. To je džñāna sušupti. 

Na začetku, v boju za premagovanje deha-adhjase, boste včasih premagali telesno zavest in boste kakor sakši. Medtem ko boste drugič spet za kratek čas sestopili v telesno zavest. Deha vritti (ideja telesa) vas bo premagala. To je stopnja boja. Z nenehno in intenzivno sadhano boste morali premagati to težavo. Z močjo volje vam bo  sčasoma zagotovo uspelo. To je stopnja ustalitve.

Pet delov predmeta

1. Nama (ime)

2. Rupa (oblika)

3. Asti (obstoj) - Sat

4. Bhati (znanje) - Čit

5. Prija (blaženost) - Ananda

Nama-rupa – ime in oblika sta mitja (iluzorna). Za ljudi brez vičare in viveke (poizvedovanja o Atmanu in moči razlikovanja med resničnim in neresničnim, Sat in Asat) je prav slednje hetu (vzrok) za duhkho (bedo in bolečino). Asti-bhati-prija je hetu za duhkha nivritti (odstranitev bolečine) in paramananda prapti (doseganje najvišje blaženosti). Nama-rupa je za vsakogar različna, toda asti-bhati-prija je pri vseh enaka.

Nama-rupo boste morali zavrniti z vjatireko in izločiti asti-bhati-prijo (sat-čit-ananda), ki je vaše resnično bistvo, z metodo anvaja.

Anvaja-vjatireka sta dva vedantična postopka za uresničitev Brahmana. Oba vedno potekata skupaj. Sta pozitivna in negativna metoda, ki ju aspirant na poti džnana joge uporablja med svojim sadhane. Anvaja je soobstoj. Vjatireka je razdružen obstoj. Kakor ločite in vzamete ven zeleni mungo fižol iz mešanice beluga leče, bengalske leče, tur-ki-dāla itd., boste morali ločiti in iznesti (uresničiti) Atmana iz mešanice Atmana in panča-koš (petih ovojnic) s pomočjo vedantičnih postopkov anvaja-vjatireka.

Puriaštaka telo

To je drugo ime za astralno telo, ki sestoji iz 5 pran, 5 džñāna indrij, 5 karma indrij, uma in buddhija, 5 tanmatr, avidje, kame (želja) in karme - teh 8 elementov sestavlja telo puriaštake. Proučujte Joga Vasištho in in imeli boste celovito razumevanje tega puriaštaka.

Tri doše uma

1. Mala (nečistost, npr. kama, krodha, lobha ...)

2. Vikšepa (premetavanje uma)

3. Avarana (tančica nevednosti)

Obstajajo tri doše ali pomanjkljivosti uma. Malo se lahko odstrani z niškama karmo (nesebičnim, ravnodušnim delom), prakticiranjem daje (sočutja) in džapo (ponavljanjem mantre). Vikšepo (nihanje uma) lahko odstranimo z upasano (predanostjo), pranava džapo, ponavljanjem mantre soham ali maha vakja artha čintano (meditacijo in razmišljanjem o pomenu maha-vakje oziroma velikih izrekov iz Upanišad, kot so „Aham Brahma Asmi“ ali ‚”Tat Tvam Asi”). Avarano lahko odstranimo s študijem vedantične literature, prakso in uresničevanjem Brahmana. Samo kdor je odstranil malo in vikšepo, je primeren za proučevanje in prakso vedante. Zaradi te tančice nevednosti (avarana) ne morete dojeti svoje esencialne sat-čit-ananda narave. To je tako rekoč zid med vami in Atmanom. Odstranite to tančico ali porušite zid z Brahma abhjaso. Zasijali boste v svoji lastni slavi.

Tri gune

1. Sattva guna (sattva)

2. Rajo Guna (radžas)

3. Tamo Guna (tamas)

Svetovni proces ali samsara je trigunatmičen. Sattva je svetloba, blaženost, dobrota. Radžas je strast, delovanje. Tamas je inercija, tema.  Vsaka guna ne more obstajati sama po sebi. Ko se sattva manifestira, se radžas in tamas skrijeta ali ostaneta pod nadzorom. Ko zavlada radžas, se satva in tamas skrijeta. Ko se izkazuje tamas, postaneta sattva in radžas pod nadzorom. Ljudje s sattva guno so zelo, zelo redki. Ves svet lahko vsebuje 1.000 sattvikov in 30 dživanmuktov. Ko prevladuje sattva ob majhnem odstotku radžasa in tamasa, je to poimenovano sattva guna pradhana. Kadar prevladuje tamas z majhnim deležem sattve in radžasa, je to poimenovano tamo guna pradhana. Kadar prevladuje radžas z majhnim deležem sattve in tamasa, bomo temu rekli radžo guna pradhana.

Glavnina ljudi na Zahodu je radžastičnih. Sattva je bela barva. Radžas je rdeče barve. Tamas je črne barve. Gospod Višnu je poln sattve, saj predstavlja ohranitveni vidik Brahmana. Stvarnik Brahma vsebuje več radžasa, saj predstavlja ustvarjalni vidik Brahmana. Ko se ravnovesje poruši zaradi volje Gospoda (Brahma-sankalpa) in sile karme posamične duše (adrišta), tri gune zavzamejo vaišamja avastho. Radžas je v stanju miru in čistosti, kadar je uravnovešen z ostalima dvema gunama. V fazi razvoja radžas postane nečist  in nemiren. Um in pet džnana indrij vznikne iz sattva gune. Prana in pet indrij karme vznikne iz radžo gune. Pet grobih elementov vznikne iz tamo gune. Pretvori tamas v radžas z nenehnim aktivnim delom. Pretvori radžas v sattvo z opravljanjem krepostnih dejanj, džapo, dobrodelnostjo, nesebičnim delom, meditacijo, predanostjo, študijem verskih in filozofskih knjig.    Direkten preskok iz tamasa v sattvo ni možen. Zlomili si boste noge. Globok ali intenziven radžas se spremeni v sattvo. Kšama, šanti, daja, karuna, ponižnost, ahimsa, ardžava, satjam, brahmačarja so vse satvične lastnosti. Jeza, poželenje, ljubosumje, sovraštvo so vse radžastične lastnosti. Tandra, alasja (lenoba), pramoda (brezskrbnost), moha (zabloda ali opitost) so vse tamasične lastnosti.

Atman je onkraj treh gun (trigunatita). On sam je trigunatita. Je Trigunatita Ananta Brahman. Morali boste preseči tri gune, da bi postali eno z Atmanom. Odreči se boste morali tudi sattva guni, saj tudi ta vodi v suženjstvo. Krepostna dejanja vas bodo vezala v isti meri kakor slaba dejanja. Ta vas bodo popeljala le v nebesa. Ne morejo pa vam dati mukti (osvoboditve iz samsare). Mukti pride iz spoznanja Brahmana s preseganjem treh gun.

Linga šarira

Šarira je astralno telo ali sukšma deha. Sestavljeno je iz 17-ih zmožnosti ali tatv, in sicer:

Džñāna indrije 5

Karma indrije 5

Prana 5

Um (čitta) 1

Buddhi (ahankara) 1

                  __

17

To telo se razpusti v videha muktiju ozkroma videha kaivalji, ko dživanmukta ob smrti odvrže fizično telo.  To astralno telo je tisto, ki opravlja 'avagamano' in v vsaki inkarnaciji privzame novo telo.

Maja

(ne to)

Ma ne, ja to (ne to). Maja pomeni “to, kar ni”. Ni Brahman ali trdna resničnost tisto, kar je v ozadju tega navideznega vesolja, v ozadju vseh umov in vseh predmetov. Maja je iluzorna moč Brahmana. Je sat-asat-vilakšana anadi bhavarupa anirvačanīja maja. Ni niti Sat kakor Brahman niti Asat kakor rogovi zajca - ker čutiš predmet - niti kombinacija Sat-Asat. Je anirvačanīja (neopisljiva).

Ta izraz se pojavlja v Giti ( VII-14. ) „Mama maja duratjaja.“ „To Mojo iluzijo je težko prebiti,“ in tudi v Švetasvatara upanišadi. Vsebuje specifične šakti, in sicer: avarana šakti (moč zastiranja), ki vam ne dovoli, da bi uresničili svoje Božansko, sat-čit-ananda naravo, in iima vikšepa šakti (moč projiciranja), ki projicira vesolje in telo ter povzroča abhimano. Kakor je vročina neločljivo povezana z ognjem, hladnost z ledom, je maja neločljiva od Brahmana (abhinna). Torej je atmašraja (odvisna od Brahmana).

Maja je upadana karana (materialni vzrok) tega vesolja. Išvara je maja upadhi čaitanja ali  maja višištha čaitanja. V skladu z abhasa vado (teorijo odseva) je Išvara namreč odsev Brahmana (čiste zavesti), in sicer znotraj maje. V skladu z avaččeda vado (nauk o omejitvah) je tisti del Brahmana, ki ga pokriva maja, saguna Brahman ali Išvara. V fazi kozmične pralaje ves svet ostaja v obliki bidže (semenskega stanja) v maji. Išvara ima popoln nadzor nad majo. Tako kot je avidja vzročno telo za dživo, je maja vzročno telo za Išvaro. Svet je učinek maje. Pet elementov prav tako.

Ima dve avasthi, in sicer guna samja avastho in vaišamja avastho. Prva je stanje, v katerem so tri gune, sattva, radžas in tamas, obstajajo v stanju ravnovesja.

To se zgodi v kozmični Pralaji. Neštete džive ostanejo v subtilnem stanju s svojimi samskarami in adrišto (nevidno močjo karme; obrodilna moč karme, ki je skrita v karmi).

Ko se obdobje pralaje konča, se spanda oziroma vibracija pojavi znotraj ravnovesja maje, ker v njej skrite džive želijo uživati sadove svojih dejanj. To je vaišamja avastha. 

Brahman je gnan v projeciranje vesolje. On si preprosto zahoče (Brahma sankalpa) in svet nastane. Radžas je čist in miren, ko je v stanju ravnovesja. Nečist in vznemirjen postane le med evolucijo ali manifestacijo.

Vidja, para-šakti, prakriti, mūla-prakriti, avjaktam, adi šakti, adi maja so sinonimna imena za majo. Višnu-šakti (Lakšmi), Šiva-šakti (Parvati), Brahma-šakti (Sarasvati) so pravzaprav modifikacije ene najvišje Šakti - Adi maje. Rojeni so iz maje. Ko se prvotna maja med projekcijo oziroma srišti vznemiri, se v njej pojavijo tri gune, sattva, radžas in tamas. Čaitanja, povezan z majo, v kateri prevladuje sattva, (Višnu-šakti), je Gospod Višnu, ohranitveni vidik Brahmana. Čaitanja, povezan z majo, v kateri prevladuje radžas, je Gospod Brahma, ustvarjalni vidik Brahmana. Čaitanja, povezan z majo, v kateri prevladuje tamas, Gospod Šiva, uničevalni vidik Brahmana.

Brahman je anadi-anantam, maja pa je anadi-šantam. Maja je brez začetka, vendar se konča takoj, ko dosežete Brahma džñāno.

Hrim je bidža akšara maje. Je maja bidža. Tako kot je OM Pranava za vedantince, je hrim Pranava za tantrike. Hrim je tantrična Pranava. Je močna mantra. Povezana je z močnimi idejami.

Brahman je sat-čit-ananda. Maja ima nasprotno naravo - asat, džada, duhkha. Šele ko dosežete znanje o Brahmanu, razumete “Zakaj?“ maje. Zdaj si ne razbijajte glave, da bi odkrili „zakaj?“ maja. Odgovora ne boste našli v nobenem od svetih spisov. “Zakaj?“ je sam po sebi logični absurd. „Zakaj?“ lahko uporabite le za posvetne zadeve, kjer deluje buddhi. Ne more biti nobenega „Zakaj?“ za transcendentalna vprašanja na transcendentalni ravni, ki je za grob in končni intelekt, pogojen s časom in prostorom, nedosegljiva.

Vsakdo, ki si je prizadeval pojasniti empirični svet, je na vsakem koraku naletel na nevednost, in je moral priznati, da človeška pamet lahko seže le tako daleč in nič dlje.

„Lokavat tu Lila kaivaljam“. Svet je lila Brahmana. To je aforizem iz Vedanta sutre. To je razlaga. Obstajajo številne druge razlage. Toda te spraševalcu ne prinesejo zadovoljstva. Človek, čigar oblačila zajame ogenj, bo takoj stekel k vodi. Ko je v akutnem stresu, se v kritičnem trenutku ne bo nikdar spraševal, kako je prišlo do požara in kako je zgorela njegova obleka. Tudi človek z akutno trebušno koliko ne bo nikoli vprašal, kdaj naj bo zdravilo dano, iz česa je sestavljeno, kdo je dal zdravilo? Takoj ga bo vzel, da bi si olajšal akutno bolečino. Zelo podobno, ko ste ujeti v to strašno samsarično kolesje rojstva in smrti ter se srečujete z različnimi stiskami, bolečinami in bedo, se morate po svojih najboljših močeh potruditi da bi se znebili maje. Obstajajo načini za njeno uničenje. Po tem uničenju boste spoznali „Zakaj?“ in naravo Maje. Slednja je tista iluzorna moč Brahmana, zaradi katere se nam anitja (minljivo), asuči (nečisto), duhkha (boleče), anatman (nerazumevajoč, neinteligenten) zazdi kot nitja (trajen), suči (čist), sukha (prijeten), Atman (inteligenten, zavesten).

Veš, da boš umrl, a kljub temu misliš, da boš živel večno. To je maja. Veste, da je svet poln bede, pa vendar se navdušujete nad minljivimi predmeti in jih ne nameravate opustiti. To je maja. Veš, da je žensko telo sestavljeno iz vseh vrst nečistoč, mesa, kosti, urina in fekalij, a se kljub temu veseliš, ko ga objameš. To je maja.

Globoki nauk o njej se najbolj presenetljivo odslikava v vseh naših izkušnjah. Nejasnost in nedoločenost vseh naših primarnih pojmov je dobro znana. Kaj so gibanje, sprememba, materija, snov, kakovost, um, zaznavanje, prostor, čas, vzročnost, življenje, smrt, Bog, nebesa, pekel? Ali glede tega obstaja kakršno koli soglasje ali možnost takšnega soglasja med dvema umoma? Vendar verjamemo, da se gibljemo v resničnem svetu, ki je skupen vsem in vsakomur enako zanimiv. Izraze, ki jih uporabljam, drugi morda razumejo povsem drugače od mene. Kljub temu ohranjamo videz skupnega življenja s skupnimi ideali in cilji. Učenec in učitelj nikoli ne razmišljata na enak način. Kljub temu eden gleda na drugega kot na svojega vodnika in šolnika. Čeprav zdravnik nikoli ni videl svojih možganov, na široko razklada o občutenjih bolnikovih možganov. Kralj zahteva od policije in vojakov, da varujejo njegovo življenje. Vendar ravno on sam varuje življenja svojih podanikov. Lepota je pomešana z nevarnostjo, užitek z bolečino, sladka moč se konča z grenkim razočaranjem in smrtjo.  Ljubezen je pogosto zavedena s sebično okrutnostjo, prijateljstvo pa pretrgano zaradi izdaje. Resnica, pravičnost in pravo sočutje so pri posameznikih redki. Pobožnost je na udaru hladna, preračunljivost pa se bohoti. Vse te samoumevne in neskladne značilnosti življenja jasno kažejo, da je empirično gledano skrivnost življenja nedoumljiva? Beseda maja pomeni vse to in še več. Pravi, da je svet ena resničnost v preobleki. Kajti možno je logično dokazati, da Resničnost nima para. Toda kako se zgodi, da Resničnost nadane preobleko sveta z njegovimi zaznavalci, zaznavanjem in zaznavami, akterji in dejanji, uživači in užitki, radostmi in žalostjo, tega ni mogoče razložiti z razumom, ampak je to treba sprejeti kot majo.

V tem je moč in šibkost teorije, po  kateri v svetu vidimo številne stvari, ki jih ni mogoče zadovoljivo razložiti, povrhu tega pa sta nastanek in proces sveta, zdi se, povsem brezciljna, bodisi da naše izkušnje vključujejo iluzije in da je življenje obremenjeno z neštetimi boleznimi, ki se končajo s smrtjo, ki je neizogibno sklepno dejanje - vse to je voda na mlin pojmovanja, da je empirično življenje navsezadnje le maja, mešanica resnice in laži, skratka videz, ki se izdaja za Resničnost. Njena šibkost je v tem, da sebe ne zna razložiti, kar je morda celo vrlina. Kajti prava maja ne bi smela biti razložljiva  sama po sebi. Saj ni resnična.

Brahman (Išvara, Hiranjagarbha in Virat)

Brahman ima štiri vidike, pri čemer prvi trije temeljijo na treh stanjih, medtem ko zadnji ne temelji na nobenem stanju, ampak se imenuje četrto (turija) v sozvočju s prejšnjimi fiktivnimi tremi stanji. Prvi trije vidiki so vsak zase razdeljeni na dva dela:

(1) Adhjatmo ali individualno in (2) Adhidaivo ali univerzalno.

A. (Makrokozmos-samašti)

Vzemimo univerzalno plat Brahmana in preučimo njegova tri stanja.

I. Tisto, kar je povezano z majo, najbolj subtilno obliko vesolja, se v fazi univerzalnega uničenja imenuje Išvara.

II. Tisto, kar je povezano s subtilnimi telesi vseh bitij, ki so nastala iz nekristaliziranih (apančīkrita) elementov, se imenuje hiranjagarbha.

III. Tisto, kar je povezano z grobimi telesi vseh bitij, ki nastanejo iz kvintificiranih  (pančīkrita) elementov se imenuje virat ali Puruša.

Suddha-Brahman

Četrto stanje, ki v resnici ni nobeno stanje, je stanje čistega BRAHMANA.

B. (Mikrokosmos-vjaštı)

[pradžñā , taidžasa in višva]

I. Na podoben način, v našem mikrokozmosu, se inteligentno načelo, povezano s stanjem trdnega spanca, ki vsebuje individualizirano nevednost, ki je osnova transmigracije, imenuje pradžñā. Le-ta se v stanju zdravega spanca sicer imenuje Anandamaja.

II. To, kar je povezano s subtilnim telesom v stanju sanj, se imenuje taidžasa.

III. Tisto, kar je povezano z grobim telesom v stanju budnosti, se imenuje višva.

IV. Četrto, ki je osvobojeno vseh posvetnih okolij, se imenuje turija, pratjagatma, kutaštha itd.

Om in štiri stanja

Tem štirim stanjem ustreza mistični izraz OM, ki naj bi imel štiri zloge, od katerih vsak predstavlja ustrezen položaj tako v makrokozmosu kakor tudi v mikrokozmosu.

Štirje zvoki so A, U, M in neopisljiva vibracija, ki je bistvo celote (ardhamatra). Mandukja na tej točki pravi, da kdor stremi k mokši, mora razmišljati o identiteti „A“,  kot reprezentciji višve in virata; „U“,

kot reprezentciji taidžasa in hiranjagarbhe; „M“, kot reprezentciji pradžñe oz. anandamaje in Išvare in o identiteti ardhamatre, bistvene vibracije OM, kot reprezentciji turije in Čistega Brahmana. Vsi ti ukrepi so zasnovani z namenom, da bi aspirant lahko dojel Najvišje načelo, ki presega ves posvetni značaj. Univerzalni vidiki Brahmana, ki imajo božanske moči, so torej predstavljeni v smislu enosti z ustreznim individualnim vidikom. Anandamaja stanje individualne duše je nato videti kakor eno z Išvaro stanja Univerzalne duše. Zgoraj navedeno je lajačintana AUM-a. Zelo uporabna je za meditacijo na OM.

Avarana in vikšepa-šakti

Avarana šakti in vikšepa šakti sta dve moči Maje. Prva je moč zastiranja, druga pa je moč projiciranja. Teozof uporablja izraza centripetalna in centrifugalna sila za označevanje teh dveh šakti. Zelo se moti. To sta fizikalni sili. Nimata nič skupnega s temi prvobitnimi močmi. Vikšepa šakti se imenuje tudi sarga-šakti (ustvarjalna energija). Sarga pomeni ustvarjanje.

Vikšepa pomeni vibracijo, gibanje ali premikanje. Brž ko se prične vaišamja avastha, se ravnovesje treh gun poruši. Tri gune, ki so bile med kozmično pralajo v stanju ravnovesju, so se  zaradi vikšepa šakti začele diferencirati v sattvo, radžas in tamas. Pojav tega Džagata (sveta) nama-rupe (imen in oblik) je posledica te vikšepa šakti. V spanju je ta vikšepa šakti odsotna, zaradi česar v spanju ni imen in oblik. V spanju svet za človeka  začasno izgine.

Dživanmukta ali džñāni, ki je osvobojen za časa življenja, nima avarane, vendar skozenj deluje vikšepa šakti, dokler se prarabdha karma ne izčrpa. Svet vidi kot sanje (svapnavat).

Nasprotnik pravi, da tudi džñāni doživlja avarano, ker gre spat. Moti se. Močna samskara „Aham Brahma Asmi“ iz stalnega poistovetenja z Brahmanom v njem raztrga avarano tudi med spanjem. Ta avarana nanj sploh ne vpliva.

Nasprotnik spet pravi, da sta vikšepa in avarana šakti pravzaprav eno. Če je prva uničena, je uničena tudi druga. On navaja analogijo s kačo in vrvjo. Kača ali lažen videz je posledica vikšepa šakti. Ko lažni videz - kača - izgine, vidiš Resničnost - vrv. Ko vikšepa šakti, ki povzroči imena in oblike, izgine, dobite Resničnost - Brahmana.

To je napačno. To sta dve različni šakti. Vzemimo primer spanja. V spanju ni vikšepa šakti. Zato svet ne obstaja. Obstaja pa avarana. Tudi v odsotnosti vikšepa šakti namreč obstaja plast adžñāne. To dokazuje, da gre za dve različni moči ali potenci.

Vzemimo primer filmske predstave. Obstaja platno, ki predstavlja avarano. Imena in oblike so slike, ki padajo na platno. To je vikšepa. Da bi videli Realnost, ki se skriva za platnom, morajo platno, imena in oblike izginiti. Tudi zato morate uničiti avarano in vikšepa šakti, preden spoznate Brahmana. To je groba ilustracija, ki služi našemu namenu. Lahko jo raztegnete le do določene mere.

Obstaja blatno razburkano jezero, ki je povsem pokrito z zelenimi mahovi. Blatno stanje predstavlja malo (nečistoče, kot so kama, krodha itd.) uma. Razburkanost, ki se pojavi na vodi, je nihanje (vikšepa) uma. Zeleni mahovi predstavljajo avarano. Vikšepo je treba odstraniti z upasano in jogo. Avarano je treba odstraniti z džñāno. Obe metodi sta potrebni za odstranitev teh dveh sil.

Zato sta vikšepa in avarana dve različni šakti. Po mnenju ene od miselnih šol je avarano ali tančico nevednosti mogoče odstraniti le z milostjo Guruja (parampara). Po mnenju druge šole je avarano mogoče odstraniti edinole z lastnim prizadevanjem (purušharta). Tudi Išvara pri tem ne more storiti ničesar. Guru lahko pokaže pot, lahko podeli nekaj navdiha. To je vse. Človek se mora potruditi sam. Ta človek ki se zanaša nase, bo deležen neposredne pomoči od Atmana v sebi.

Avarana je prvobitna mūla-adžñāna, ki predstavlja karana šariro, vzročno telo človeka. To je zid med dživo in Brahmanom. S pomočjo te zastirajoče moči se človek identificira s telesom in se samopoveličuje. Skozi zavajajočo silo te šakti je pozabil na svojo bistveno naravo (Brahman). Zaradi te zastirajoče moči ni zmožen razlikovati Brahmana od petih koš in ločiti sebe kot popolnoma ločenega od petih ovojnic, annamaja, pranamaja, manomaja, vidžñānamaja in anandamaja.

Radžajogi s svojo metodo „čitta vritti nirodha“ zaustavi vse svoje vrittije. Odpravi vikšepa šakti. Tudi zanj avarana ostaja. To mora odstraniti z nadaljnjo sadhano. Šele potem bo dosegel kaivalja mokšo.

Štirikratna antahkarana

1. Manas (um)

2. Buddhi (intelekt)

3. Čitta (podzavestni um)

4. Ahamkara (samopotrjujoče načelo „jaz-nosti“)

Funkcija uma je sankalpa-vikalpa. Buddhi skrbi za določanje (nisčaja ali adhjavasaja). Funkcije čitte so spomin, dharana in anusandhana (poizvedovanje). Funkciji ahamkare sta abhimana (različnih vrst) oziroma samopoveličevanje ter identifikacija. Ko ste na sodišču, se imenujete “sodnik“. Ko delate v društvu, privzamete ime „predsednik“. Ko delate v kuhinji, ste kuhar. Ko delate na vrtu, ste vrtnar. Ste ista oseba. Vendar imate štiri različna imena glede na naravo dela. Kljub temu je um en sam. Antahkarana dobi štiri imena glede na vritti bheda (štiri različne funkcije). Um je sankalpa-vikalpatmika. Buddhi je nisčajatmika ali vjavasajatmika. Izraz antahkarana se uporablja v širšem pomenu. Vključuje manas (um), buddhi, čitto in ahamkaro. Ko vzamete čitto in ahamkaro ločeno, dobite 19 tattv Linga šarire. Na splošno jih je le 17. Čitta je skrita (antargata) v umu, ahamkara v buddhiju.  „Aham-bhava“ oziroma „Aham pratit“ se manifestira le prek buddhija. Zato je primerno uvrstiti ahamkaro v buddhi. Osnova za ahamkaro je buddhi. Temeljna misel za vse misli v umu je misel o „jazu“. Ahamkara je torej seme uma. Nadzor uma vključuje uničenje ahamkare, ki je seme uma, ukoreninjeno v misli o „jazu“, uničenje buddhija, ki je vzrok za „Aham bhavo“ in poistovetenje s predmeti in nadzor nad vsemi mislimi, skupaj z željami, impulzi, čustvi, občutki, kapricami (taranga), valovi (urmi ), domislicami, divjimi predstavami itd. in spominom na stara uživanja. Te štiri člene verige antahkarana je potrebno pretrgati.

Pet džñāna indrij

(Organi spoznavanja)

Mesnato uho, oko, jezik itd. niso džñāna indrije. To so le instrumenti (karane). Organi so v resnici v linga šariri. Imajo tudi ustrezne centre v možganih. So v manomaja koši.

Pet karma indrij

(Izvršilni organi oz. organi delovanja)